Prav ta teden je Miroslav Košuta na svojem kontovelskem domu visoko nad Trstom dopolnil 85 let. Na srečo se davna črnogledost zdravnikov, ki so ga kot mladeniča poslali iz ljubljanske klinične bolnišnice domov umret, ni izpolnila, saj bi bili slovenski bralci prikrajšani za marsikatero mojstrovino. Sreča je tudi, da se je Košuta ob vsem lotil še pisanja spominske literature in da je popustil prigovarjanju, naj to nadaljuje.Tako so po njegovih (in očetovih) Spominih Angela Katice in avtobiografskem Mornarju na kozi, v katerem je popisal mladost v rojstnem Križu nad Trstom v letih fašizma in vojne, osvoboditev in svojo tržaško dijaško pot, pred nekaj meseci izšli še spomini na njegovo ljubljansko obdobje.
Leto izida: 2020.
Število strani: 304.
Vezava: integralna z zavihki.
Cena: 27,99 evra.
Podnaslovil jih je Ljubljanski mozaik in res gre za mojstrsko sestavljen mozaik prizorov iz avtorjevih ljubljanskih let. Teh se je, potem ko se je po maturi sredi petdesetih odločil za študij v slovenski prestolnici, kar nabralo. Ljubljana je odigrala v njegovem življenju pomembno vlogo, tu je končal študij primerjalne književnosti, še prej pa, bolan, obvisel med življenjem in smrtjo, se po diplomi zaposlil v uredništvu kulturno-literarnih oddaj na nacionalnem radiu, ustvaril družino s svojo Marto, se začel literarno uveljavljati, stkal dragocena prijateljstva, nekatera, - recimo s tako drugačnim Nikom Grafenauerjem - za vse življenje, tu se je navduševal ali obupaval nad ljubljenim nogometom.
V Ljubljani se je, preden se je vdal snubljenju emisarjev zamejske Slovenske kulturno-gospodarske zveze, naj se vrne v Trst, kjer se je potem zapisal predvsem slovenskemu gledališču (SSG), uveljavil tudi kot pisec besedil za slovensko popevko. Sam pravi, da po sili razmer, a je tako zakladnica slovenske popevke bogatejša za niz dragocenih biserov. Naša spominska literatura pa z Zmajevimi krili za še en dragulj.