Štiri desetletja je moje življenje razpeto med norveško zeleno prestolnico Oslo in Ptujem, enim najstarejših slovenskih mest. Obe mesti sta mi pri srcu, vsako ima svoje prednosti in slabosti. Močno se razlikujeta po številu prebivalcev, odprtosti do migrantov (samo v Oslu predstavljajo desetino od 630.000 prebivalcev!), spoštovanju tradicije in (zeleni) razvojni naravnanosti.
Od leta 2016, ko je v Oslu prevzela oblast rdeče-zelena koalicija, so v mestu ukinili skoraj 5000 parkirnih mest in brezplačne parkirne prostore. V starem delu mesta povečujejo cono za pešce in kolesarje, restavracije se širijo na trge in ulice, trgovci, ki so se bali upada prodaje, ugotavljajo nasprotno, občina pa služi! Avtomobili odhajajo, pešci prihajajo. Ostajajo tramvaji in intervencijska vozila ter avtomobili stanovalcev, ki imajo tam garaže. Posledica te politike je vrtoglavo naraščanje cen parkirnih prostorov in garaž v mestu, ki so poskočile do milijona norveških kron (100.000 evrov). Zmagovalna ponudba je bila 1,3 milijona kron v predelu Osla, namenjenem diplomatom. Zunaj Osla lahko za to ceno kupiš hišo z garažo in vrtom! Ljudje prodajajo avtomobile, uporabljajo javni prevoz, mlajše generacije so se odpovedale vozniškim izpitom in lastnim vozilom, mestne oblasti dokazujejo pravilnost svojih odločitev. Pešci so središče vsega, avtomobili so osovraženi. V središču Osla načrtujejo celo zasaditev majhnega gozda!
Epidemija je nekatere trende obrnila, saj vsi, ki lahko, morajo delati od doma. Tramvajem in avtobusom je promet upadel za polovico. Prevozniki se kljub državni pomoči borijo za obstanek, načrtujejo ukinjanje prog. Mladi spet delajo vozniške izpite, naraščata pa nakup in najem električnih avtomobilov. Mesto Oslo je 600 parkirnih mest namenilo električnim avtomobilom za souporabo, najemnina je za norveške razmere dokaj ugodna, pravijo. Lani je vsaka družba, ki izposoja električne avtomobile, dobila po sedem parkirnih mest, vendar mora biti avto 100-odstotno deljiv - brez ključa, samo z aplikacijo za odpiranje. En električni avto, ki si ga ljudje delijo, nadomesti 12 osebnih vozil!
Očarljivo srednjeveško jedro Ptuja oblast razvija v nasprotno smer. Vse več površin v coni za pešce namenja brezplačnim parkirnim prostorom. Celo uro ali ves dan, če uro premikate, lahko posedate v lokalih, katerih lastniki svoje avte prav tako parkirajo na brezplačnih mestih in ob njih, izbranci še vedno tudi ob mestnem zvoniku, kjer kazijo najstarejši lapidarij na prostem v Sloveniji, bolj znan kot Povodnov muzej. Cona je prepredena s količki, betonskimi stebri in koriti za rože. V mestnem jedru vlada prometni kaos - vozniki po večini kršijo omejitev hitrosti, kolesarji in mopedisti vozijo v prepovedano smer, vse več jih vozi po pločnikih. Prijazno opozorilo, da so ti namenjeni pešcem, v najboljšem primeru naleti na gluha ušesa, pogosteje na zmerjanje. Mesto ima vse več betonskih površin, na njih pa v zabojih rastoča in usihajoča drevesca. Res je, da so Norvežani neznansko premožni, denarja kot pečka. Toda denar ni edino gonilo (zelenega) razvoja. Snovalci prihodnosti mestnega jedra bi morali zelo premišljeno, skupaj s stroko in prebivalci sprejemati odločitve o urejanju mestnega jedra in umeščanju dejavnosti vanj. Neodgovorno je čakati, da se stare hiše sesujejo same vase, ali pa jih podreti, ne da bi ob tem ponudili vsaj razmislek, čemu bi namenili izpraznjen prostor, ki ga bo občina v vsakem primeru tržila. Za Ptuj zdaj žal velja - pešci odhajajo, avtomobili prihajajo!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
