To ni rešitev, ki jo iščemo
Že nekajkrat smo pisali o plakatiranju po pročeljih mariborskih hiš v središču mesta. Bralci so dali več predlogov, kako bi lahko to nemarnost odpravili. Na Trgu svobode je “problem rešen” z veliko tablo, prislonjeno ob deblo, na njej pa so nalepljeni plakati. Roko na srce, to gotovo ni tisto, kar si Mariborčani želimo. Treba bo res - in kaj kmalu - poiskati ustreznejšo rešitev zadeve, ki že dolgo kazi Maribor. (Večer, 7. aprila 1973)
2. april 1973
Sojuz gre prvi
V Houstonu so po dveh tednih končali pogovore delegacije 40 sovjetskih vesoljskih strokovnjakov, med katerimi sta bila tudi dva vesoljca, z ameriškimi kolegi. Dogovorili so se o pripravah na vesoljsko srečanje apolla in sojuza julija 1975. Prihodnje leto bodo sestanki vsak mesec v Moskvi in Houstonu. Sedaj so že povedali, da bo sojuz z dvema članoma posadke poletel prvi, s kabino apolla, v katerem bodo Stafford, Brand in Slayton, pa se bo združil 24 ur pozneje kot so predvideli, da bi se posadki utegnili pripraviti na skupni polet. Kdo bo v sojuzu, še ni znano, utegneta biti Šatalov in Jelisejev.
2. april 1973
Gol, ki nam je prinesel 3. mesto
Sinoči so v Ljubljani priredili svečan sprejem našim najboljšim hokejistom in vodstvu, ki so se opoldne na kosilu ustavili tudi v Mariboru, s pripombo, da se zahvaljujejo tudi vsem Mariborčanom za tako številno in bučno podporo na SP v Gradcu. Jugoslavija je v močni konkurenci zasedla 3. mesto, k temu je nedvomno pripomogel zadnji zadetek naše reprezentance v dvorani Liebenau, ki pa je bil odločilen. Mlakar je spretno poslal ploščico v romunsko mrežo, povedli smo z 2:1. Kasneje so Romuni sicer izenačili na 2:2, vendar nam je točka zadostovala.
2. april 1973
Atilov grob
Radio Ptuj je včeraj s prepričljivo in z zelo dobro zrežirano oddajo krepko naaprilil svoje poslušalce. Reporterji so namreč iz terena "živo" poročali o najdbi Atilovega groba in o več drugih zanimivih najdbah. Senzacionalna vest je izzvenela med poslušalci tako prepričljivo, da je kmalu po radijskem poročilu kar trikrat zazvonil telefon tudi v ptujskem dopisništvu Večera z vprašanjem, ali je vest resnična ali ne. Žal smo morali odgovoriti, da je bil včeraj prvi april. J.S.
2. april 1973
Velik požar na Studencih
Včeraj popoldne okrog 17. ure je še iz doslej nepojasnjenega vzroka pričela goreti lesena baraka v obratu TAM na Leningrajski 27 na Studencih v Mariboru. Baraka je bila skladišče raznega materiala. /.../ Ko so prispeli gasilci na mesto požara in pričeli gasiti, jim je delno zmanjkalo vode, verjetno zaradi slabe zmogljivosti hidrantov. Visok steber dima, ki se je dvigal s prizorišča požara, je bil viden po vsem mestu. Na kraj požara, ki so ga gasili več kot tri ure, so poleg poklicnih gasilcev prihiteli tudi prostovoljni gasilci iz Radvanja, Studencev, Maribor-mesta in industrijski gasilci, to je tovarniška gasilska četa. /.../ S.Š.
3. april 1973
Uspešen tečaj slovenščine
Na osnovi resolucije zvezne skupščine in sklepov zveznega sekretariata za narodno obrambo o uporabi jezikov narodov in narodnosti v JLA tečejo že od poletja lani predavanja iz slovenskega jezika v garnizijah na področju Štajerske. Te dni je v domu JLA v Mariboru uspešno sklenila delo druga skupina starešin iz mariborske garnizije. /.../ Ker je med starešinami še vedno zanimanje za učenje slovenskega jezika, bosta garnizijsko poveljstvo in delavska univerza nadaljevala tečaje slovenskega jezika. D. GEORGIJEVSKI
3. april 1973
Žaljeni miličniki
Na področju UJV Maribor so lani zabeležili 25 fizičnih napadov na miličnike, kar je sorazmerno malo, zato pa so lani miličnike tem večkrat žalili - kar 575-krat. K temu je treba takoj dodati, da so številne žalitve ostale neprijavljene. Miličnike žalijo in fizično napadajo največkrat kot člane intervencijske ekipe, žaljivci in napadalci pa so zvečine mlajše in praviloma vinjene osebe. Pretežno so miličnike fizično napadli kar s pestmi, zgodilo pa se je tudi, da so se jih hoteli lotiti s kolom, kamnom ali celo z nožem. Da pa ti fizični napadi niso hujši, priča dejstvo, da se miličniki skorajda ne morejo več spomniti, kdaj so na področju UJV Maribor bili zadnjič primorani uporabiti strelno orožje. Žaljenju se miličniki le stežka izognejo. Najpogosteje jih zmerjajo s "popularnimi" vzdevki (kifeljc, pacek, plavi angel ...) radi pa jih imajo tudi za polpismene in za postopače. /.../ S. NIEDORFER
6. april 1973
Brandt o Titu
Zahodnonemški kancler Willy Brandt, ki bo prišel 16. aprila na obisk v Jugoslavijo, je dal intervju beograjski Politiki. Tole je Brandtovo mnenje o Titu: Predsednik Tito je že skoraj trideset let na čelu vaše države - to je občudovanja vreden dosežek. Za vaše ljudstvo je bil dar usode, da je imelo v letih največjih nevarnosti takšnega voditelja. Predsednika Tita vidim kot eno najbolj markantnih političnih osebnosti našega časa. Njegov življenjski boj za neodvisnost Jugoslavije, za gospodarski in socialni napredek in enotnost jugoslovanskih narodov so mu prinesli spoštovanje in priznanje svetovne javnosti. Njegova politika je bila vselej v službi miru. Koncept lastne jugoslovanske poti, ki so ga mnogi šteli najprej kot izzivanje, se je pokazal kot spodbujajoča moč za vašo deželo in kot pobuda za druge. Cenim Titovo smelost in njegovo državniško modrost in veselim se bližnjih pogovorov z njim.
6. april 1973
Štafeta mladosti jutri na pot
Milan Šparovič, 24-letni študent višje pomorske šole iz Kotorja bo prvi ponesel štafetno palico v letošnji štafeti mladosti. Štafeta gre na pot jutri ob 12. uri iz Kolašina, mesta z bogato revolucionarno preteklostjo, 23-krat bombardiranega med vojno. Štafetno palico je izdelal znani črnogorski umetnik Aleksandar Prijič. Pot štafete mladosti 73 je najdaljša v zadnjih nekaj letih - 46 dni in pol; lani so potrebovali za pot 39 dni.
6. april 1973
Umrl je novozelandski partizan
Iz Nove Zelandije smo prejeli vest, da je na svoji farmi nenadoma preminil nekdanji komandant bataljona Šercerjeve brigade, nosilec spomenice 1941 John Denvir-Frenk. Pred šestimi leti je na povabilo republiškega odbora ZZB NOB obiskal Slovenijo. Ob tej priložnosti je opisal v Mariboru tudi svoj dramatični beg iz nacističnega zapora v meljski kasarni. /.../ Z dvema tovarišema je ob pomoči takrat 15-letnega Mariborčana Petka Frenku uspelo pobegniti iz meljske kasarne prek tedanjega lesenega pobreškega mostu in se prebiti do koroškega kolodvora, kjer so zavedni mariborski železničarji vsem trem ubežnikom omogočili vožnjo v tovornem vagonu do Zagreba. Frenk je kmalu zatem našel zvezo s partizani. Med svojim partizanstvom je prehodil dobršen del slovenskih hribov. Sprva je bil mitraljezec Šercerjeve brigade, kasneje pa je postal komandant bataljona te brigade. /.../ Mariborski partizani so ves čas imeli s Frenkom prijateljske stike, kot vojnemu invalidu mu je naša država priznala partizansko invalidnino, dobil pa je tudi spomenico 1941. /.../ B. PODKRAJŠEK
7. april 1973
Poslednja dela Maksa Kavčiča na razstavi
Prof. Lajči Pandur je te dni med umetniško zapuščino pokojnega slikarja Maksa Kavčiča odbral dela za letošnjo društveno razstavo, ki bo konec tega meseca - ob mariborskem občinskem prazniku. Kavčičevim delom bodo na tej razstavi namenili veliko dvorano v razstavnem salonu Rotovžu. Gre za dvanajst olj, ki so nastala v razdobju od zadnje velike slikarjeve retrospektive do smrti. Otvoritev razstave bo 26. aprila. (Ip)
