26. avgust 1971
Spet lunapark pri kadetnici
Ob Radvanjski cesti nasproti kadetnice spet odmevajo zvočniki zabaviščnega parka, ki je last kulturno zabavne ustanove Adrija iz Beograda. Vrtiljaki, avtomobilčki, gokart, strelišča se bodo ob Veseli jeseni preselili na sejmiščne prostore. Na občini so nam povedali, da je ta lokacija za lunapark zelo ugodna, ker v bližini ni mnogo stanovalcev, ki bi jih motila glasba iz zvočnikov. Poleg tega velja predpis, da je treba ob devetih zvečer glasbo utišati, ob desetih zvečer pa mora biti popolna tišina.
J. K.
26. avgust 1971
Ali je Suha smetišče?
Skozi Ravne na Koroškem teče potok Suha, ki je resda skoraj vse leto suh. Vendar to še ni najhujše. Hujše je, da so si nekateri Ravenčani izbrali korito Suhe ob dotoku na Ravne, zlasti še pri mostu na Trgu svobode, za odlagališče smeti. Tako se z odlaganjem v suho strugo potoka marsikateri znebi odvečnih smeti, starih loncev, slabe paprike in paradižnikov, kartonskih škatel, polivinilastih vrečk in ne nazadnje tudi poginulih domačih živali.
Naj ne pozabimo povedati še tega, da si to ravensko "znamenitost" radi ogledujejo tujci. Upamo, da bodo odgovorni, ko bodo to prebrali, zadevo uredili. Saj verjetno ni treba drugega, kot kaznovati dva ali tri kršitelje, pa bo stvar urejena.
S. F.
27. avgust 1971
Klopi popisal duševni bolnik
V Večeru smo poročali, da je bilo v mariborskem parku 60 klopi popisanih z besedami, ki so žalile zdravnike z nevropsihiatričnega oddelka mariborske bolnišnice. Sprva so menili, da so to storili narkomani, ker nekatere med njimi zdravijo na tem oddelku.
Po pogovoru s primarijem dr. Jožetom Mundo smo izvedeli, da je vseh 60 klopi popisal z žaljivkami duševni bolnik, ki se je že dvakrat zdravil na tem oddelku. Gre za bolnika, ki je nesrečno prepričan, da ga zdravniki zadržujejo v bolnišnici zdravega, v resnici pa čuti hude bolečine, nespečnost, ima privide ipd.
Prvič so tega bolnika zdravili že leta 1969 pod diagnozo shizofrenija. Prvič je privolil v zdravljenje, drugič so ga zdravili prisilno na osnovi napotnice zdravnika iz tovarne, kjer je zaposlen. Preden so ga drugič poslali na zdravljenje, je bil v podjetju neznosen, nediscipliniran in ni privolil v zdravljenje.
"To ga je najverjetneje užalilo in zato je pisal žaljive besede po klopeh v parku na račun nas zdravnikov, čeprav smo mu želeli dobro in smo ga hoteli pozdraviti," pravi primarij dr. Munda.
L. C.
27. avgust 1971
Prejeli smo: Poskus organizirane diskvalifikacije
O tako imenovani "akciji" 25 poslancev smo lahko v zadnjih tednih skoraj vsak dan prebrali kakšen prispevek. Glede na to, da so do besede skoraj vedno prišli le kritiki, in glede na izraze, ki so bili pri tem uporabljeni, moramo v celotni kampanji gledati predvsem poskus organizirane diskvalifikacije skupine občanov, ki so si kot republiški poslanci in v skladu z ustreznim zakonom "dovolili" neko povsem legalno in samoumevno pobudo.
Navidezno hoče biti celotna akcija le "politična ocena pobude 25 poslancev". Če bi bila tako zamišljena in če bi bila tako tudi ostala, bi to vsi pozdravili: vse preredko so važne politične pobude organiziranih in neorganiziranih skupin občanov podvržene javni politični analizi in javnemu utemeljevanju. V tem primeru pa gre očitno za nekaj povsem drugega.
1. Kampanja proti skupini poslancev je bila že od vsega začetka avtoritativna: v odsotnosti tistih, ki so bili kritizirani, so bile sprejete direktive o političnih sankcijah proti podpisnikom povsem legalne pobude, o predvidenih izključitvah iz ZK, o odpoklicu itd. Tako rožljanje z grožnjami res nima nič skupnega s "politično oceno", temveč ga moramo razumeti kot poskus avtoritativnega, nedemokratičnega pritiska.
2. Prav nič skupnega s "politično oceno" in demokratično razpravo nimajo formulacije, ki so značilne za to kampanjo proti skupini poslancev: "Politična diverzija", "manipuliranje", "privatniška politika", "politikanstvo" itd. Takemu zmerjanju, ki je tuje demokratični politični razpravi, so se pridružila še demagoška politična podtikanja, ki imajo zaradi uporabe v naši politični polpreteklosti še posebno deplasiran pomen: "postopek, naperjen zoper SZDL", "tajni način vodenja akcije", "manipulacija s poslanci", "razbijanje enotnosti", "poskus diverzije" itd. S takimi opredelitvami so organizatorji kampanje poskušali v enostransko informirani javnosti vzbuditi vtis, da gre za nekakšen poskus dvomljive akcije proti našemu političnemu sistemu.
3. Skrajna mera politične nestrpnosti se je pokazala tudi pri neargumentirani obsodbi republiškega poslanca in člana IS SRS dr. Ernesta Petriča, ki je v zvezi s pobudo 25 poslancev izrazil samo pripravljenost, da po posvetovanju s predsednikom skupščine eventualno sprejme ponujeno kandidaturo. Kljub temu se je npr. poslanec in član komiteja občinske konference ZKS v Domžalah čutil upravičenega govoriti o "moralni dvoličnosti dr. Ernesta Petriča" in mu odreči "moralno politične kvalifikacije za položaj v predsedstvu SFRJ". Ta poskus neargumentirane diskvalifikacije je le del dobro znane metode, po kateri so kritiki pobude 25 poslancev skušali po vsej sili zvaliti celotno odgovornost na tri poslance, da bi absurdna podtikovanja o nekem političnem "ozadju" amandmaja in kasnejše pobude lažje plasirali v javnosti: tri poslance je po tej logiki pač lažje diskvalificirati kakor skupino petindvajsetih!
Kot podpisnik predlogov za amandma in dodatne kandidature bi na koncu še poudaril, da so nedokazani očitki kritikov skupine poslancev, še bolj pa avtoritativna metoda te kritike samo utrdila moje prepričanje, da je tako amandma kakor poskus njegove uveljavitve načelno utemeljen in povsem v skladu s stopnjo naše demokratizacije. Zato odločno zavračam politični pritisk nekaterih forumov na poslance (tako imenovane "organizatorje"!) in v celoti podpiram njihova stališča.
Ivan Pučnik
Da, da, spet se je začelo zares
No, saj prav resni in zelo pridni tudi odslej ne bomo. In da ne bi bili razposajeni? Kdo pa bi verjel takšni obljubi, saj nas predobro poznate. Toda nekaj uric na dan bo le treba preživeti v šoli, poslušati, se učiti, potem pa pisati naloge... Danes so se znova odprla šolska vrata. Skrivnostno za tiste, ki so prvič prestopili njihov prag, škripajoče pa seveda za vse, ki so že “stari mački”.
Tudi mariborske Atelškove četverčke so danes spet odšle v šolo. V drugi razred. Stare so namreč že osem let. Zaupale so nam, da se rade učijo. Verjamemo jim, saj so se že nekaj dni pred začetkom pouka ogledovale po drugi čitanki. Pri tem jih je zalotil tudi naš fotoreporter D. Modrinjak in vam jih sedaj predstavlja. Takšne so (od leve na desno): Anka, Branka, Danijela in Irena.
V. B. (Večer, 1. september 1971)
