9. december 1971
Prepoved za našo ladjo za Pakistan
Pristaniške oblasti v Kalkuti ne dovolijo izpluti naši trgovski ladji Kumrovec, češ da je na njej "prepovedan tovor", namenjen za pakistansko pristanišče Čitagong.
Na obeh frontah med Indijo in Pakistanom se nadaljujejo boji z nezmanjšano močjo.
Kumrovec je priplul v Kalkuto 20. novembra, dva tedna pred vojno. Iztovoril je tovor za Indijo, na ladji pa je še 300 ton tovora, ki so ga pred tremi meseci naložili v italijanskem pristanišču Savona za Pakistan. Od tega je 240 ton insekticidov, nekaj zdravil in drugo blago, ki ni zajeto z zdajšnjo indijsko prepovedjo. Indijci prištevajo med "vojno tihotapstvo" vsak tovor, ki bi koristil vojaškim naporom sovražnika.
Po sporočilu naših veleposlanikov iz Indije in Pakistana so jugoslovanski državljani, ki so delali v obeh državah, na varnem.
10. december 1971
Hrvaška po 21. seji predsedstva ZKJ
Več kot tisoč komunistov železarne Sisak je na sestanku včeraj zahtevalo, naj odstranijo s funkcij člana predsedstva ZKJ Mika Tripala, predsednico CK ZKH dr. Savko Dabčevič-Kučar, sekretarja CK ZKH Pera Pirkerja, člana CK ZKH Marka Koprtla in predsednika Združenja zveze borcev Hrvaške Ivana Šibla.
/.../ Družbenopolitične organizacije časopisno založniškega podjetja Vjesnik so objavile sporočilo, da v noči od 8. na 9. december nočna izmena tiskarniških delavcev ni marala natisniti nove številke Hrvaškega tednika. Ta sklep so včeraj pozdravile družbenopolitične orgnizacije Vjestnika, ker je nova številka Hrvaškega tednika vsebovala gradivo, ki zavrača sklepe 21. seje predsedstva ZKJ in tovariša Tita.
Vjesnik je tudi pozval vse delovne ljudi časopisno-založniških hiš po Jugoslaviji, naj se uprejo tiskanju kakršnihkoli časnikov in izdaj, ki vsebujejo nacionalistična, šovinistična in druga protisocialistična in protisamoupravna stališča.
10. december 1971
Jakopič ni olimpijski kandidat
Smučarska zveza Jugoslavije je preklicala olimpijsko kandidaturo našega najboljšega smučarja Blaža Jakopiča. Kakor je znano, so nastale nepremostljive težave, ker je Jakopič trenutno v JLA in se ne more udeleževati mednarodnih tekmovanj. Odklonil je namreč, da bi dva meseca dalje služil vojaški rok v zameno za čas, ki bi ga porabil za treninge v zimski sezoni.
Otvoritev obrata za ferosilicij
Predsednik republiške gospodarske zbornice Leopold Krese je včeraj v Rušah svečano odprl nov obrat za proizvodnjo ferosilicija, ki bo na leto dajal okrog 12 tisoč ton te nenadomestjive surovine za proizvodnjo jekla. Otvoritve so se udeležili član republiškega izvršnega sveta Ivan Zupan, podpredsednik mariborske občinske skupščine Milivoj Raič, generalni direktor elektrogospodarstva Maribor Vitja Rode, predstavniki mariborske in Ljubljanske banke in drugi. Na sliki so udeleženci včerajšnje proslave ob otvoritvi novega obrata v Tovarni dušika Ruše.
Večer, 11. december 1971
13. december 1971
Nova telovadnica za pobreško šolo
Šolarji osnovne šole Draga Kobala na Pobrežju v Mariboru so v soboto dopoldne dobili novo sodobno opremljeno montažno telovadnico, ki jo je po projektih zagrebškega biroja postavilo tuzlansko podjetje. Devetsto šolarjev Pobrežja je novo telovadnico željno pričakovalo, ker so morali doslej gostovati v telovadnici pobreškega Partizana.
Vrvico je slovesno prerezal predsednik sveta krajevnih skupnosti Ivan Sluga. Telovadnica je veljala milijon dinarjev, kar je za zdaj ceneje kot zidana telovadnica. Ob otvoritvi telovadnice s klimatskimi napravami in najsodobnejšim telovadnim orodjem so pionirji pripravili lep program s telovadnimi, plesnimi in pevskimi točkami.
14. december 1971
"Ekstra" cena, maček v žaklju
Kosili sicer ni življenjsko pomembno živilo, niti ne nujno potrebno oblačilo, pa tudi noben luksuz ni. Kosili je dobra peneča kopel za dojenčke, edina te vrste, kar jih v Jugoslaviji izdelujemo. Pa tudi sorazmerno poceni je bila poprej, ker so ga pristojni deklarirali za tekoče milo in so zato razne družbene dajatve zanj manjše kot na primer za penečo kopel za odrasle; po neki čudni logiki ta velja za luksus, pa jo zato hodijo vsaj Mariborčani kupovat v Avstrijo. Tam je namreč neprimerno bolj poceni.
Ni še dolgo tega, pa je v Mariboru precej primanjkovalo modrih in roza plastičnih stekleničk kosilija. No, zdaj se je spet pojavil, toda dosti dražji je kot prej. V Merkurjevi trgovski hiši (kjer je, mimogrede rečeno, ta roba zmeraj cenejša kot marsikje drugje) je stala poprej steklenička kosilija 6,50 dinarja, zdaj pa stane 8,60 dinarja. Na vprašanje, od kod taka razlika v ceni, smo dobili odgovor, da je proizvajalec, Nevena iz Kruševca, postavil novo kalkulacijo, češ da je bila receptura malce spremenjena in da je nova cena bila odobrena.
Sicer nismo kemiki in se v skrivnosti recepture ne moremo spuščati. Dojenčki tudi še ne vedo povedati, ali jim novi kosili bolje prija kot prejšnji. Toda ne na steklenički, ne na lično preganjenem pisnem navodilu, ki je priloženo vsaki steklenički, nismo mogli opaziti niti ene same besedice, ki bi potrošniku povedala, da je novi kosili narejen malce drugače kot prejšnji in to tako drugače, da sme biti skoraj za 30 odstotkov dražji od prejšnjega.
Pač - skoraj bi nekaj pozabili. Zdaj je na stekleničkah kosilija nalepka iz zlatega papirja, na kateri piše "ekstra".
Upravičeno pričakujemo, da bo proizvajalec povedal potrošnikom, na kaj se ta ekstra dejansko nanaša: na to, da novi kosili bolje umiva nežne otroške ritke in mora zato biti toliko dražji, ali samo na ekstra ceno. V nobenem primeru pa ne more pričakovati, da bodo potrošniki ostali le pri pavšalnem rohnenju zaradi neopravičeno dvignjenih cen.
Kristina Lovrenčič
15. december 1971
Japonci kupili Sutjesko
Medtem ko se naši filmski ljudje prepirajo, ali je oziroma bo Deličeva Sutjeska dobra in - kar je še zanimivejše - kdo je kaj in koliko zaslužil, pa bodoči film že prodajajo. Japonci so, na primer, že sklenili pogodbo za film, v katerem vleče nedvomno tudi ime Richarda Burtona. 200.000 dolarjev bodo plačali zanj. Direktor filmske skupnosti, ki snema Sutjesko, je Nikola Popovič. Takole je dejal: "Posneli bomo enotno verzijo Sutjeske za našo deželo in svet, ker bi sleherno izpuščanje lahko škodovalo osnovni zamisli filma." Po Popovičevih besedah je film podprlo 200 delovnih organizacij iz raznih krajev Jugoslavije. Za odkup se zanimajo že nekatere tuje države.
16. december 1971
Kako telefonira Berlinčan
Najbolj otipljiv dokaz politične otoplitve na berlinskem prizorišču je bil včeraj, ko so Zahodni Berlinčani prvič v zadnjih 19 letih lahko iz katerekoli javne telefonske govorilnice v mestu poklicali telefonsko številko vzhodno od berlinskega zidu. Oba dela mesta povezuje sedaj 150 telefonskih zvez, na zahodni strani pol avtomatskih, na vzhodni popolnoma avtomatiziranih.
Še pred nedavnim si česa takega Berlinčani niti predstavljati niso mogli. Pred letom so prej dobili telefonsko zvezo z Afriko kot pa z drugim delom Berlina.
Zahodnonemški predstavnik Egon Bahr je dobil pooblastilo naj podpiše sporazum z NDR o berlinskem vprašanju.
