22. junij 1970
Prekinitev dela v 22. delovni enoti TAM
Včeraj okoli 7.30 so delavci mehanične delavnice, ali 22. delovne enote, v TAM, Maribor, prekinili delo in zahtevali pojasnilo, zakaj naj bi njihova delovna enota dobila ta mesec precej manj gibljivega dela osebnih dohodkov kot ostale delovne enote. Delavci so namreč izvedeli, da je po računih njihova enota dosegla precej slabši uspeh kot druge podobne enote, vendar so menili, da je razlika prevelika in da mora biti v računih pomota.
Vodja oddelka Leo Antolič nam je povedal, da imajo v mehanični delavnici velike težave zaradi precejšnje fluktuacije kvalificiranih delavcev in se torej uspeh delovne enote zmanjšuje zaradi pogostih prihodov novih, še neizkušenih delavcev ter tudi zaradi pestrejšega načrta proizvodnje, ki zahteva več priprave dela, medtem ko se delovni normativi niso spremenili.
Vodstvo podjetja je sicer delavcem povedalo, da bo gibljivi delo osebnega dohodka večji, vendar so delavci zahtevali tudi enakopravnost pri povišanju osebnih dohodkov zaradi povečanja življenjskih stroškov. Po sklepu upravnega odbora podjetja naj bi namreč zaradi tega delavci dobili za 10 odstotkov višje osebne dohodke, medtem ko so delavci zahtevali, da bi morali osebne dohodke vsem zvišati za enak znesek, ker so se povečali življenjski stroški vsem enako, ne glede na kvalifikacijo. Delavci so tudi povedali, da imajo premalo sestankov, na katerih bi se lahko bolje seznanili s problemi delovne enote in celotnega podjetja /.../
Včerajšnja prekinitev dela se je končala okoli 12. ure, potem ko se je direktor proizvodnje za mehanično delavnico Zvonko Kramer, dipl. inž. z delavci dogovoril za sestanek, ki bo danes ob 12.30, v času čiščenja strojev.
Nikola Šoštarič
22. junij 1970
Mladi vojaki so prisegli
Pred razvrščenimi enotami praznično oblečenih mladih vojakov in pred najvidnejšimi predstavniki mariborskega družbenega in političnega življenja, med njimi so bili Miran Potrč, sekretar komiteja mestne konference ZK, Stane Gavez, predsednik občinske konference SZDL, Alfred Voh, predsednik občinske konference ZMS Maribor, in drugi, je o pomenu prisege spregovoril njihov komandant - polkovnik Alojz Kajin. /.../
Predstavnik TK Branik Matjaž Mulej je predal ob tej priložnosti enoti diplomo, dve odbojkarski žogi in več knjig našega tenisarja Nikole Piliča pripadnikom JLA, ki so pomagali pri organizaciji tekmovanja za Davisov pokal. Poleg tega pa bodo tenisarji odstopili tudi gramoz kot pomoč pri ureditvi vojaških igrišč. Vsekakor poteza, ki zasluži vso pohvalo.
Franc Dežman
23. junij 1970
Kuga v Marseillu?
Francosko ministrstvo za zdravje je sporočilo, da so v Marseillu odkrili primer bolezni, za katero sumijo, da je kuga. Iz krogov pomorščakov se je izvedelo, da so indijskega mornarja, člana posadke britanskega tankerja, prepeljali v bolnišnico, ker je zbolel za nalezljivo boleznijo s simptomi, ki kažejo kugo. Tanker so dezinficirali. Posadka je ostala na njem. ladja je prispela v Marseille v začetku maja iz Rotterdama, mornar pa je zbolel pred nekaj dnevi.
23. junij 1970
Pohlevni študentje
Mariborsko visoko šolstvo ni več pravkar posajena bilka, ki bi jo lahko ugonobil vsak nenaklonjen vetrček. To je že kar krepko mlado drevo, ki raste že celih 10 let in bi potemtakem pričakovali, da je že izoblikovalo svoj "duhovni obraz", se prikopalo do svoje lastnosti, ustvarilo svojo (samo)zavest. Vse to se je tudi že zgodilo, če imamo v mislih mariborsko visoko šolstvo kot del slovenskega visokošolskega sistema. Če pa prejšnje oznake uporabimo za mariborsko študentarijo, je stvar nekoliko drugačna.
Tudi po sinočnji študentski tribuni o prihodnosti Slovenije, lahko zapišem le to, na kar sem "namignil" že pred letom ali dvema: mariborska študentska množica kot celota še ne kaže nobene izrazite lastne miselne prodornosti. Ni še postala "duhovni dinamit" v kulturnem okolju mesta, ki v njem študira in ki je tako po velikosti kot po umskih zmogljivostih vendarle drugo največje slovensko mesto.
Tudi na sinočnji tribuni sem namreč zlahka sam opazil to, kar mi je ("zlobno") šepnil kolega iz ljubljanske časopisne hiše, ki je "poln upov" prišel poslušat, kako se bodo mariborski študentje miselno sabljali z nekaterimi so-snovalci dolgoročnega razvoja Slovenije: "Takele tribune so v Študentskem naselju v Ljubljani čisto drugačne."
In je dalje razlagal: "Tam so študentje bolj miselno napadalni, bolje obveščeni o snovi, o kateri teče polemika, bolj samozavestni."
/.../ Ne vem točnih odgovorov, natančno pa sem opazoval, da je tudi tokrat največ in najboljših vprašanj za nastopajoče na tribuni (za Ermina Kržičnika, dr. Vladimira Bračiča, Zdravka Praznika in Josipa Butinarja) prišlo s tistega konca dvorane, kjer niso sedeli "poprečni" mariborski študentje. Mariborsko študentsko poprečje prej ko slej na takih tribunah rešujejo vedno isti ljudje, ki jih moremo označiti za maloštevilna intelektualna socialna jedra med mariborsko študentsko množico: to je nekaj "fantov" okrog Katedre in odbora študentske skupnosti, dalje nekaj miselno razgibanih študentov, ki se bolj ali manj zanimajo za literaturo, filozofijo in publicistiko, marsikatero dobro vprašanje pa priroma na takih tribunah v Mariboru iz vrst že doštudiranih mladih mariborskih razumnikov.
Bili bi Mariboru in njegovim študentom najbrž krivični, če ne bi omenili, da pozna Ljubljana natanko enak problem: del študentov je družbeno in miselno izredno zavzet, večina pa je mlačna, nezainteresirana, neobveščena. Toda v Ljubljani je študentarije mnogo in je zato v njej tudi več aktivnih jeder, v Mariboru pa se osamljenost in pičlost teh jeder razločneje pozna. /... /
France Forstnerič
26. junij 1970
Klofuta
Z avtobusnim prometom so vedno tegobe. Posebno z avtobusi, ki vozijo na mestnih linijah. Potniki niso zadovoljni s sprevodnicami, sprevodnice niso zadovoljne s potniki, enim ne ustreza vozni red, drugim ne ustrezajo vozila, prvi bi radi izpeljali linijo po drugih ulicah ... V poletni pripeki pridejo ta nezadovoljstva še posebej do izraza. Toda to, kar se je zgodilo pred dnevi je malce nenavadno tudi za še tako hudo vročino.
Potnik je na kraju, kakih 30 metrov oddaljenem od avtobusne postaje, zaustavil avtobus. Sprevodnica je odprla vrata, in ko je potnik vstopil, je vrata za njim tudi zaprla, ne da bi pri tem pazila, ali želi za potnikom še kdo vstopiti. Vrata so se torej zaprla in pri tem priprla dekletce kakih pet let, ki ga je držala v rokah žena tega potnika. Dekletcu se ni nič zgodilo, zato pa je potnik kaj nenavadno reagiral. Sprevodnici je bliskovito primazal klofuto! Kaj takega se danes zares poredko dogaja. Saj še v šoli ni dovoljeno klofutati otrok, kaj šele, da se bo kdorkoli s klofutami znašal nad sprevodnicami!
Da, zdaj me boste gotovo vprašali, kdo je klofutal in kdo je bil klofutan. Torej: neprijetni dogodek se je pripetil 20. junija ob 14.10 v kamniškem avtobusu, kakšnih 20 metrov pred odcepom ceste proti kopališču Mariborski otok. Sprevodnica, ki je prejela klofuto, je D. S. z Meljske ceste v Mariboru, tisti, ki je klofutal, pa je B. V. iz Cankarjeve ulice v Mariboru, zaseda pa na mariborskem tožilstvu odgovorno delovno mesto.
Stvar B. V. je, da na mariborskem tožilstvu deli pravico, nikakor pa ni njegova pravica po avtobusih klofutati sprevodnice.
Dežurni reporter
