23. september 1974
Ribnik je prazen
Potem, ko so ribe v drugem ribniku pri Treh ribnikih v Mariboru poginile, so ribnik izpraznili. Ponujal je strahotno sliko, poginule ribe pa so širile neznosen smrad. Na sliki vidimo ribnik med odtekanjem vode. Vrstam mrtvih zelenk v čolnarskem ribniku ob gostišču Kliček - poginile so zaradi nujnega spusta vode med kanalizacijskimi deli - se je konec prejšnjega tedna pridružilo še več sestra pa tudi nekaj večjih predstavnikov luskastega rodu. Somi, krapi in ščuke so zapustili blatna ribiška bivališča in se preselili v dravske valove pri Mariborskem otoku, v Koblerjevem zalivu in okrog vodnega stolpa. Preselitev bo terjala žrtve - kakšnih 10 odstotkov rib gre pri tem vselej v izgubo. "Vsak poseg v naravo zahteva pogin," pomodrujeta predsednik mariborske ribiške družine Ivan Ažman in gospodar ribnikov Slavko Mlekuž. Zadeva se je vsaj zganila in ribnike bodo očistili blata, sčavja, pa vse tiste pisane navlake obročev, koles, vozičkov in čevljev, ki so jih v vodo zmetali ljudje! "Okrog dve in pol toni rib bo preseljenih. To je glavno. Ni še namreč jasno, kdo se bo lotil čiščenja in kakšna bo tehnologija. Računamo, da bi čiščenje veljalo od 30 do 50 milijonov starih dinarjev za oba gornja ribnika." Mariborska ribiška zveza, ki šteje že več kot 1200 članov, je zadovoljna, da je zanemarjenost končno le naletela na odziv. "Saj, če si mi sami ne bi toliko prizadevali, zaganjali in celo pobirali listja pa vej ob bregovih, bi bilo še huje," menijo. Osnovno nalogo, skrb za čim bogatejši vodni živelj, družina dobro izpolnjuje in športni ribolov je, zlasti odkar so iz Zrenjanina navozili veliko somov, ščuk pa krapov, kar razmahnjen. "Še belega amurja smo preskrbeli, da požre travo v vodi. Družino pa ne zanimajo le ribniki - skrbi tudi za pohorske potoke in naseljuje vanje postrvi." Preseljevanje so izvedli člani ribiške družine - in se prisrčno smejali predstavniku vrtnarstva Florine, ki je čepel v obrežnem blatu in oba laboda zaman vabil s koruznim zrnjem. Seveda, ponj sta priplavala, ko ga je minilo potrpljenje in je zagnal zrnje proč. - Kdaj bo konec smradu in nesnage? "Letos naj bi bilo očiščeno, ker pa se vedno kaj zatakne, računamo na prihodnjo pomlad. Potem bi radi še marsikaj uredili, na primer vodomet v ribnikih, kar je običaj povsod drugod. Voda ima zmeraj dovolj kisika in je ves čas sveža, pa tudi videz je lepši. -jš.
24. september 1974
Maribor: največ dežja
Včerajšnji prvi jesenski dan je bil tak, kot se za jesen spodobi. Deževalo je namreč po vsej državi. Popoldan je dež sicer ponehal, vendar napovedujejo, da le za kratko. K nam se pomika nov val vlažnega zraka iznad Atlantika. Največ dežja je padlo na Reki, 51 litrov na kvadratni meter, v Dubrovniku 50, v Titogradu 29. Ob srednjem Jadranu je bilo manj padavin, na Hvaru pet litrov, enako v Zadru. V Sloveniji je padlo največ dežja v Mariboru, 28 litrov na kvadratni meter, in v Ljubljani 22. Seveda se je ohladilo. V Sloveniji je bila temperatura 10 do 14, na Jadranu od 20 do 23, v Srbiji in Makedoniji nad 20 stopinj. Vinogradniki dežja ne bodo veseli, ker potrebuje sončno in toplo vreme, zato pa bodo zadovoljni vsaj električarji, hidroakumulacijska jezera se bodo napolnila.
25. september 1974
Pri VW ni dela
Zahodnonemška avtomobilska tovarna Volkswagen je ta teden dni odpustila 46.500 delavcev v šestih obratih v državi, ker hoče zmanjšati proizvodnjo. VW že šestič letos odpušča delavce, ker je prisiljen zmanjšati proizvodnjo, potem ko se je zataknila prodaja avtomobilov na domačem in tujem tržišču.
25. september 1974
Odlikovani duhovniki
Podpredsednik izvršnega sveta Slovenije in predsednik komisije za verska vprašanja Rudi Čačinovič je izročil sinoči več slovenskim duhovnikom rimokatoliške cerkve odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik Tito ob 15. obletnici slovenskega duhovniškega društva. Čačinovič je ob tej priložnosti poudaril prispevek odlikovancev graditvi in razvoju nove Jugoslavije na različnih področjih, posebej pri oblikovanju z ustavo opredeljenih odnosov med državo in cerkvijo. Med odlikovanimi so mimo duhovnikov - partizanov in aktivistov OF v času NOB tudi duhovniki, ki so nastopali proti fašističnemu raznarodovanju med obema vojnama na Primorskem. Duhovniki so takrat in pozneje v okviru svojih možnosti prispevali k narodnostnemu prebujenju Slovencev in se zavzemali za priključitev Primorske matični domovini.
