Pridobivanje dovoljenj za HE Mokrice: Ugotovili, da je projekt za naravo res uničujoč

Urban Červek Urban Červek
22.08.2020 02:00

Po letih spora z naravovarstveniki in dokazovanja, da je gradnja hidroelektrarne Mokrice na Savi z omilitvenimi ukrepi mogoča, so zagovorniki elektrarne spremenili stališče.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sotočje Krke in Save, območje načrtovane gradnje HE Mokrice.
Meho Tokić

Ministrstvo za okolje in prostor je v začetku tega meseca na predlog investitorja, državnega podjetja Hidroelektrarne na spodnji Savi, začelo postopek tako imenovane prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanja narave v zvezi s postopkom izdaje gradbenega dovoljenja za objekt hidroelektrarne (HE) Mokrice. Gre za obrat v stališču, saj je investitor doslej v nasprotju z naravovarstveniki vztrajal, da je gradnja naravovarstveno sprejemljiva in celo koristna.
"To je prvi tovrstni primer v Sloveniji, saj do sedaj določba zakona o ohranjanju narave ni bila uporabljena. Gre za pravno možnost, ki jo omogoča evropskega habitatna direktiva," so pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi minister Andrej Vizjak (SDS). Habitatna direktiva določa, da država izvede izravnalne ukrepe za zagotovitev varstva usklajenosti Nature 2000, če je treba določen projekt kljub negativni presoji posledic za območje izvesti iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa. O njih mora obvestiti Evropsko komisijo.
Začetek postopka prevlade javnega interesa je zadnja etapa v dolgi pravni in javnomnenjski bitki med naravovarstveniki z Društvom za preučevanje rib Slovenije na čelu in investitorjem in energetskim lobijem v Sloveniji nasploh. Spor se je zaostril lani, ko je društvo na upravnem sodišču doseglo razveljavitev okoljevarstvenega soglasja za gradnjo HE Mokrice in postopek vrnilo Agenciji RS za okolje v ponovno odločanje. Šlo je za procesne in vsebinske kršitve, je ugotovilo sodišče, in ne le za formalnosti, kot zatrjujejo pri investitorju. Sodišče je med drugim razsodilo, da investitor društvu ni omogočil vpogleda v ključne ihtiološke študije (raziskave rib), v okoljskem poročilu pa je našlo vrsto vsebinskih neskladnosti glede ukrepov za omilitev vpliva gradnje na zavarovane vrste in življenjska območja, zato je okoljevarstveno soglasje razveljavilo. S čimer je - sodišče, ne nevladne organizacije - prekrižalo načrte o skorajšnjem začetku gradnje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.