Štrajk in ... bum!

Andreja Kutin Lednik
09.11.2019 07:03

Pred 40 leti se je v Ženevi prvič srečala majhna skupina znanstvenikov, ki je opozorila, da je s planetom nekaj narobe. Pa to niti ni bila prva seznanitev z učinkom tople grede.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Izraza sicer danes ne uporabljamo več v planetarnih dimenzijah, saj imajo vrtne tople grede vendarle drugačen mehanizem kot planet, ampak dejstvo, da zadevo človek pozna že od leta 1896, ko je vpliv ogljikovega dioksida na Zemljino atmosfero temeljito opisal Svante Arrhenius, ostaja. Thomas Edison je že v 30. letih 19. stoletja opozoril, da morda k spreminjanju podnebja lahko prispeva tudi človekova aktivnost, okoli leta 1970 je bilo že pretežno jasno, da bo stvar pogubna in da je zanjo kriv človek. Vedeli so tudi največji naftarji, ki pa so se odločili, da bodo raje namenili milijone zanikanju podnebnih sprememb, kar so nedavno priznali tudi na zaslišanjih v ameriškem kongresu. A kljub temu podnebna znanost že več desetletij dokazuje in odkriva dogajanje na vseh možnih področjih naravoslovnih in družboslovnih ved. Spreminjajo se oceani, severni in južni pol, vremenski vzorci, zemlja, gore, skratka vse, in danes imamo milijone neizpodbitnih dokazov, da je ukrepanje nujno. Na to, da bomo morali spremeniti vzorce, je ta teden z rdečim alarmom opozorilo 11.000 znanstvenikov. Upoštevajoč vse ostale pozive, tako širokega znanstvenega konsenza in pozivanja še nismo doživeli. A po drugi strani tudi tako šibkega odziva ne.
Medtem na drugi strani Atlantika predsednik ZDA pričenja postopke za izstop iz pariškega podnebnega dogovora, ki je že tako manj ambiciozen, kot bi moral biti, a je vse, kar imamo, in je vendarle (bil) soglasen sklep celega sveta. Istočasno Donald Trump za ognjeno krizo v Kaliforniji, okoljsko najbolj napredni zvezni državi, okrivi njeno progresivno okoljsko politiko. Pa razumi. Podnebna prizadevanja so že imela svoje padce in zastoje, recimo v času gospodarske krize, a sedaj jih bolj kot kadarkoli prej tolčejo še ideološki boji. Okoljski aktivizem je dobil nalepko levičarstva, ki mu ni mar za navadnega človeka, kar je nonsens prve vrste, saj vsa podnebna znanost, kar je obstaja, opozarja, da bodo v prvih vrstah podnebne krize najbolj na udaru najubožnejši, ki bodo in so že primorani bežati. Ampak verjetno je lažje, kot doumeti nekaj zelo preprostih dejstev, zagovarjati pravico do avtomobila ali pa se norčevati iz deklice, ki je malce preveč resna za najstnika in predava o zahtevnih temah, namesto da bi se igrala Kardashianove.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta