(TEHNOLOGIJA) Luna, prihajamo! Spet

Gregor Grosman Gregor Grosman
08.04.2023 05:31

Nazadnje so Luno obkrožili astronavti zadnje misije Apollo leta 1972, ki so tudi za kratek čas stopili na Zemljin satelit. Ameriška vesoljska agencija bo prihodnje leto v vesolje poslala tri Američane, ter Kanadčana.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
nasa

Nasine priprave na pot okoli Lune so v polnem teku. Zadnja vroča novica so bila imena treh astronavtov in astronavtke, ki bodo po več kot pol stoletja poleteli okoli Meseca. Ameriška vesoljska agencija bo prihodnje leto v okviru misije Artemis 2 v vesolje poslala tri Američane, Christino Koch, Victorja Gloverja in Reida Wisemana ter Kanadčana Jeremyja Hansena. Nazadnje so Luno obkrožili astronavti zadnje misije Apollo leta 1972, ki so tudi za kratek čas stopili na Zemljin satelit.

Kochova je svojo kariero začela kot elektroinženirka in leta 2019 že obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (ISS). Drugi član posadke, Hansen, je bil pred delom za Kanadsko vesoljsko agencijo (CSA) vojaški pilot. Z Naso trenutno sodeluje pri usposabljanju astronavtov in izvedbah vesoljskih misij, a Artemis 2 bo zanj prva pot v vesolje. Nasin astronavt Glover bo pilotiral kapsulo Orion okrog Lune, v vesolje pa je že poletel z zasebnim podjetjem SpaceX. Poveljnik misije bo Wiseman, ki je bil na ISS leta 2014 kot inženir, izkušnje pa ima tudi s podmornicami.

Misija Artemis 2 je načrtovana za november 2024 in je po uspešni izstrelitvi misije Artemis 1 decembra lani naslednji korak do končnega cilja - pristanka astronavtov na Luni. Kapsula Orion je pred nekaj meseci v vesolje poletela brez človeške posadke, prepotovala je približno 1,4 milijona kilometrov, med letom obkrožila Luno in po 26 dneh v vesolju pristala v Tihem oceanu. Nasa se pripravlja narediti naslednji korak, tokrat s človeško posadko.

Na prvi misiji so namreč zbrali pomembne podatke, jih analizirali in jih bodo uporabili predvidoma že čez dobro leto in pol. Ameriška vesoljska agencija Nasa v programu, ki so ga poimenovali po grški boginji Lune Artemidi, ni sama, sodelujejo namreč tudi Evropska vesoljska agencija Esa in vesoljske agencije številnih drugih držav.

Zanimiva pa je tudi odprava, ki jo pripravlja družba SpaceX. Z njihovo nosilno raketo Starship nameravajo na Luno dostaviti rover, velik kot terensko vozilo, in to že sredi leta 2026. Kot piše več tujih medijev, rover ne bo imel kabine pod pritiskom, bo neke vrste kabriolet, služil pa bo lahko za prevoz astronavtov, za raziskovanje površja in bo hkrati tudi dostavnik za najrazličnejši material.

SpaceX je s startupom Astrolab podpisal pogodbo o sodelovanju, da bodo v vesolje poleteli z največjim in najzmogljivejšim roverjem do zdaj. Pri Astrolabu so lunarno vozilo poimenovali FLEX (Flexible Logistics and Exploration), zdaj mora raketo pravočasno usposobiti le še ekipa Elona Muska. Ta je že v letu 2022 obljubljal, da bo Spaceship poletel v Zemljino krožnico, a se to ni zgodilo. Polet so prestavili na letošnji februar, nato marec, novi termin za vzlet Starshipa je 10 april. Raketo so medtem že premaknili na vzletišče.

Za FLEX pravijo, da bo kar trikrat večji od njegovih predhodnikov. Opremili so ga z robotsko roko, s katero lahko dviga in prelaga težke tovore, naenkrat pa lahko prevaža tri kubične metre tovora, od orodja do zalog v kontejnerjih. Največja hitrost, ki jo bo lahko vozilo doseglo na Luni, naj bi bila 24 km/h, z roverjem pa se bosta lahko naenkrat peljala dva astronavta. Okoli vozila so namestili tudi veliko različnih senzorjev, kar FLEX-u omogoča delno avtonomno vožnjo. Zmore se izogibati oviram, samodejno pa se zaradi posebnega pogona obrača proti Soncu in tako polni svoje baterije preko sončnih celic. Med nevarnimi manevri se solarne celice zložijo - tako želijo inženirji preprečiti, da bi se poškodovale in bi se na njih nabiral prah.

Astrolab si želi, da bi bil njihov rover astronavtom vedno na razpolago, ko bo vzpostavljena stalna baza na Mesecu, v prihodnosti ga vidijo tudi operirati na Marsu.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta