(TEHNOLOGIJE) UI tu, UI tam, UI vsepovsod

Zadnje čase vsi tehnološki navdušenci govorijo o razvoju umetne inteligence (UI), pisanje o zmogljivostih (in omejitvah) ChatGPT je že postalo vsakodnevno opravilo. Ljudje se ob tem delijo na skeptike, ki menijo, da UI še ni tako daleč, da bi lahko postala del našega vsakdana, in zaprisežene zagovornike tehnologije. Tudi Bill Gates ima o umetni inteligenci svoje mnenje, ki ga je nedavno zagovarjal v San Diegu. Soustanovitelj Microsofta in trenutno šesti najbogatejši zemljan pravi, da je optimističen glede potenciala umetne inteligence za preoblikovanje izobraževanja in učenja. Meni, da bo umetna inteligenca sčasoma tako dober učitelj, kot bi lahko bil katerikoli človek, je povzel GeekWire. V preteklosti je izjavil tudi, da razvoj UI v zadnjem času pomeni vsaj tako velik korak v razvoju, kot je svojčas pomenila predstavitev grafičnega uporabniškega vmesnika.

Da imajo veliki jezikovni modeli (tako imenovani LLM-ji) še določene pomanjkljivosti, je priznal tudi Google, ko je predstavil svojo pogovorno umetno inteligenco Bard. A nobenega dvoma ni, da je razvoj LLM-jev izredno pomemben in pomeni velik preboj v zmogljivostih programske opreme. ChatGPT je uporaben, a redkokdo ve, za kaj natančno ga uporabiti. Strokovnjaki se zato bojijo, da bo pogovorna UI že kmalu utonila v pozabo, saj ji mediji ne bodo več namenjali toliko pozornosti. Prej omenjeni skeptiki so prepričani, da je ChatGPT zgolj in samo napredna verzija pogovornih robotov, ki so bili popularni pred nekaj leti, najdemo pa tudi takšne, ki že gradijo bunkerje v primeru, da bo - kot v filmu Terminator mreža Skynet - UI prevzela oblast in skušala uničiti človeštvo. Resnica je verjetno nekje med tema skrajnostma.

Podjetje Cathie Wood’s Ark Investment Management ocenjuje, da bi lahko področje UI leta 2030 predstavljalo globalno priložnost za prihodke v višini 14 bilijonov dolarjev. Nekateri milijarderji tako že vlagajo velike vsote v tehnološke korporacije, kot sta denimo Alphabet ali AMD.

V preteklosti smo UI že zadolžili za sprejemanje pomembnih odločitev. Algoritmi so odločali o tem, kdo je upravičen do kredita in komu prošnjo zavrniti. Brez UI ne bi bilo prepoznave obrazov, ki je za zapahe spravila veliko nepridipravov. Potem je tu računalniška analiza slik v zdravstvu, ki je pohitrila diagnoze in marsikateremu pacientu zagotovila pravočasno zdravljenje, celo rešila življenje.

Bi pa lahko razvoj UI bistveno spremenil področje zaposlovanja in iskanja novih sodelavcev. Kandidati že uporabljajo orodja, kot je ChatGPT, za pisanje spremnih pisem in življenjepisov. Toda to je le majhen del tega, kako umetna inteligenca spreminja postopke zaposlovanja. BBC poroča, da lahko z uporabo nabora podatkov ChatGPT sestavi prepričljivo spremno pismo ali sintetizira podrobnosti v karieri posameznika v kompetenten življenjepis, ki ga lahko iskalec zaposlitve z nekaj kliki prekopira in odpošlje zaposlovalcu. Ker ti seveda to vedo, bi lahko že kmalu prišlo do določenih sprememb pri tradicionalnem načinu ocenjevanja kandidatov. Že danes je priljubljen način, da bodoči delodajalec izve čim več informacij o morebitnem novem sodelavcu, ta, da pregleda njegove objave na družbenih omrežjih. S tem bo dobil boljši vpogled v njegovo osebnost, kot z brezosebnimi življenjepisi, ki jih je ustvarila “nekreativna” UI.

Razmišljanja o tem, kako bo umetna inteligenca spremenila naše življenje, gredo v različne smeri. Vsebine (besedilne in avdiovizualne) na televizijskih ali računalniških zaslonih bodo slej ko prej ustvarjali algoritmi. Precej več bo “deepfake”, torej lažnih videoposnetkov, ki jih bo težko ločiti od resničnih. Pisarniška programska orodja bodo bistveno povečala našo produktivnost, izboljšala se bo uporabnost spletnih brskalnikov. Nekateri raziskovalci trdijo tudi, da bo UI pomagala v boju proti podnebnim spremembam in nahranila svet.