V Mariboru pred 50 leti: Plavanja toliko kot smučanja

03.02.2024 05:00

Starka zima je z mrazom opozorila, da se še ne namerava posloviti, vendar se glede snega še zmeraj ni izjasnila.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
28. januar 1974

Bolj zadovoljni v Pristanu in Fontani

Včeraj je bil zadnji dan počitnic za šolarje iz občine Maribor, za vse druge Šolarje v Sloveniji pa se počitnice šele začenjajo. Smučarije je bilo zaradi pomanjkanja snaga bolj malo, Smučarske šole SK Branik na Pohorju se je udeležilo več kot sto otrok, na koncu šole pa se jih je triindevetdeset pomerilo v veleslalomu. Pohorska vzpenjača in vlečnice so imele te počitnice znatno manj prometa kot prejšnja leta. Prejšnjo nedeljo je vzpenjača prepeljala 2718 ljudi, vlečnice pa so potegnile 8684 smučarjev, potem pa se je število vztrajno manjšalo. Tudi včeraj je bilo na Pohorju manj živo, kot smo to vajeni za januarski vikend. Z obiskom pa so bili tokrat bolj zadovoljni v kopališču Pristan in v Fontani. To ne velja le za vikend, ampak za ves pretekli teden. Učenci iz Maribora so za počitnice morda celo več plavali kot smučali, saj jih je še precej bilo s starši v hotelih ob morju. Tisti, ki so počitnice preživeli bodisi na smučiščih bodisi ob morju, se letos prvič ne pritožujejo nad pretirano gnečo. "Poskus", da v Sloveniji nimajo vsi zimskih počitnic hkrati, se je torej obnesel. S takšno prakso pa niso zadovoljni otroci, ki so pretekla dva dni obiskali vrstnike v drugih občinah - gostitelji so se veselili začetka počitnic, Mariborčani pa so brez navdušenja ugotavljali, da je počitnic že konec. Zadnja dva dni počitnic je bilo konec tudi "spomladanskega" vremena. Starka zima je z mrazom opozorila, da se še ne namerava posloviti, vendar se glede snega še zmeraj ni izjasnila. S.N.

28. januar 1974

Slovo od zelenice

To, kar smo pred meseci predvidevali, se je tudi res zgodilo: brezobzirni motoristi so uničili še drugo zelenico med veleblagovnico Merkur in vrtom gostilne Šibenik v Mariboru. Ko so urejevali okolje nove veleblagovnice, so med asfaltiranim cestiščem pustili tudi dve zelenici, oziroma dvoje cvetnih nasadov, sredi katerih sta zasejani drevesi. Motorizirani barbari so prvo zelenico tako hitro uničili, da so nanjo kasneje nasuli pesek. Druga se je s svojim bornim pohojenim in povoženim cvetjem še nekaj časa "držala'', zdaj so brezčutni avtomobilisti tudi to ...! Bržkone bo v kratkem tudi drugo zelenico zasul droben pesek. In potem hočemo imeti lep in privlačen Maribor! Brezobzirno pa uničujemo še tisto skromno zelenje, ki je v mestnem središču ...

28. januar 1974

V spomin skojevcem

27. januarja pred 30. leti je okupator pobil 47 tečajnikov partijske šole na Cerknem. Včeraj je bila spominska slovesnost. Govornika Miha Ravnik in Mirko Kaplja sta poudarila, da je spomin na dogodek pred tridesetimi leti hkrati obveznost za naš sedanji revolucionarni boj. Slovesnosti se je udeležilo 30 slušateljev zdajšnje politične šole pri CK ZKS.

29. januar 1974

Tujec predsednik ZDA?

KONGRESU PREDLAGAJO DOPOLNITEV USTAVE, TAKO DA BI LAHKO KISSNGER KANDIDIRAL ZA PREDSEDNIKA ZDA - Član kongresa, demokrat iz New Yorka Jonathan Bingham je predložil kongresu ustavni amandma, ki odpira možnost, da človek tuje narodnosti, naturalizirani državljan ZDA, kandidira za predsednika države. Po zdajšnji ustavi more biti predsednik le tisti, ki je rojen v ZDA. Amandma odpira možnost, da bi Henry Kissinger kandidiral za predsednika ZDA, čeprav se je rodil v Nemčiji, v Združene države pa je prišel kot deček. Predlagatelj amandmana je izjavil, da ni imel konkretno v mislih Kissingerjeve kandidature, pripomnil pa je: "Iskreno povedano, dosežki državnega sekretarja so opozorili na to vprašanje. Čemu človek Kissingerjevega talenta ne bi mogel postati predsednik?"

30. januar 1974

Mnogo sreče v St. Moritzu!

Jugoslovanska alpska smučarska reprezentanca je včeraj odpotovala na svetovno prvenstvo, ki bo od 2. do 10. februarja v St. Moritzu. Pod vodstvom zveznega kapetana D. Senčarja in trenerja T. Vogrinca bodo v ženski reprezentanci nastopile Ježeva (Fužinar), Čerpesova (Branik) in Pikonova (Radovljica), v moški pa Kozelj (Branik), Gorišek (Radovljica), Gašperšič (Jesenice) in Križaj (Tržič). Več znanih jugoslovanskih tovarn je opremilo reprezentanco z moderno športno konfekcijo. Pred odhodom v Švico so reprezentanti iz Štajerske obiskali našo redakcijo. Ostali člani so se ekipi pridružili v Ljubljani. Kot je povedal zvezni kapetan D. Senčar, bodo Ježeva, Čerpesova in Pikonova nastopile v St. Moritzu v vseh treh disciplinah. Pri moških bosta v smuku startala samo Kozelj in Gorišek, v veleslalomu in slalomu pa bo Jugoslavija zraven s štirimi tekmovalci.

31. januar 1974

Svečana premiera Pastircev

Novo Štigličevo mladinsko filmsko delo Pastirci bo v Mariboru doživelo svečano premiero v soboto, 2. februarja, v dvorani kinogledališča. Pred svečano premiero, ob 18. uri, bo tudi projekcija Pastircev. To predstavo podarja mariborsko kinematografsko podjetje najboljšim učencem z mariborskih šol. Po obeh predstavah se bo gledalcem predstavila ekipa, ki je sodelovala pri snemanju Pastircev. V Mariboru napovedujejo obisk scenarist Ivan Potrč, skladatelj Alojz Srebotnjak, režiser France Štiglic, vsi štirje mladi igralci in Jože Zupan.

Dragiša Modrinjak
1. februar 1974

Podelitev Plečnikove nagrade v Ljubljani

Sinoči je bila v prostorih narodne galerije v Ljubljani svečana podelitev Plečnikove nagrade za leto 1973. Nagrada, ki jo podeljujejo za najuspešnejša dela na področju arhitekture in oblikovanja, je bila dodeljena Branku Kocmutu, dipl. inž. arh. iz Maribora, in Francu Ivanšku, dipl. inž. arh. iz Ljubljane. Svečanost, udeležila sta se je tudi akademik dr. Bratko Kreft in slikar Božidar Jakac, je pričel Slovenski godalni kvartet, ki je zaigral Haydnovo sonato. O pomenu Plečnikove nagrade in letošnji podelitvi je spregovoril predsednik skupnosti družbenega sporazuma sklada za Plečnikove nagrade Sergej Vošnjak. Obrazložitev je prebral predsednik žirije Nikolaj Bežek, dipl. inž. arh. Kocmut je prejel nagrado za smiselno ureditev Slomškovega trga v Mariboru. Komisija se je za letošnji nagradi odločila med sedmimi predloženimi deli. ADRIAN GRIZOLD

1. februar 1974

Večer - družinski član

"Vaš dnevnik Večer je moj pravi prijatelj, prav­zaprav že kar družinski član, pa tudi široko okno v svet," nam je polaskala Marija Lah, ki je že trinajsto leto naša naročnica. "Na Večer sem se še posebej navezala, ko mi je pred več kot tremi leti umrl mož in ko sem ostala sama na kmetiji." Obisk pri 56-letni Mariji Lah je bil izredno prijeten, saj nas je sprejela nadvse prisrčno. Na mizo je prinesla vse, kar se je dalo, in precej časa je bilo treba, da je sama utegnila prisesti in da smo se lahko pomenili. Do takrat pa smo se pogovarjali z njunima vnukoma, ki sta prišla k Mariji Lah v Sodnicah pri Veliki Nedelji na počitnice iz Ormoža. Andrej in Franc Lah sta končala prvo polletje z odliko. Andrej obiskuje 5., Franc pa 2. razred. Tudi sama sta se izkazala kot pozorna bralca Večera, saj je Andrej prav dobro pozna cene avtomobilov na mari­borskem avtomobilskem sej­mu. Mali Franc je pravil, da je na babičinem posestvu on "virt", ampak ne čisto pravi, ker ni prislužil še nič denarja. /.../ S.N.

1. februar 1974

Borbina nagrada za Kanin

Arhitekturo hotela Kanin v Bovcu, delo arhitekta Janeza Lajovica iz Ljubljane, so razglasili za najboljši dosežek v arhitekturi Slovenije 1973. Arhitekt je dobil republiško Borbino nagrado 5000 dinarjev in bo skupaj z nagrajenimi arhitekti iz drugih republik konkuriral za zvezno nagrado Borbe 20.000 din, ki jo podeljujejo 19. februarja.

1. februar 1974

Etna znova bruha

Ognjenik Etna (3370 m) na Siciliji bruha lavo, ki se je v zadnjih 24 urah razlila približno 400 metrov vzdolž pobočja tega najbolj aktivnega evropskega ognjenika. Pepel sega v višino 300 metrov. Nevarnosti za naseljena področja za zdaj ni. Lava je začela bruhati iz novega žrela na delu Etne, ki je miroval od 1763. Preden se je odprto novo žrelo, je bila vrsta manjših potresov. Zadnja večja erupcija Etne je bila 1971. Ognjenik je bruhal vsega 500-krat. 1952. leta so zaradi izbruha ognjenika umrli trije ljudje.

1. februar 1974

91 mrtvih, 10 živih

V letalski nesreči na otoku Pago Pago v otočju Samoa se je včeraj ubilo 91 ljudi, deset jih je nesrečo preživelo. Boeing 707 družbe Pan American, namenjen v Los Angeles, je strmoglavil pri pristajanju na otoku Pago Pago in se takoj vnel. Od desetih preživelih je sedem Američanov, trije so Novozelandčani.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta