Prepiranje o tem, katera naprava je boljša, vodi v razprave, ki netijo debate po spletnih forumih. Od primerjave cen – naprav in iger, grafičnih zmogljivosti, nabora iger in večigralskega načina – vse velja upoštevati. Da bo odločitev vendarle nekoliko lažja, smo razdelali najpomembnejše vidike izbire stroja za poganjanje iger. Ne glede na to, ali želimo uporabljati igralno konzolo ali računalnik, je pomembno, da v igranju iger uživamo. Pri odločitvi velja upoštevati tudi nekatere omejitve, kot so razpoložljiv proračun, tehnične spretnosti in razpoložljivost nadgradenj.
Začnimo s ceno, saj ta zanima veliko kupcev – praktično vseh starostnih skupin. Igralci iger želimo ob nakupu računalnika ali konzole prejeti kar najboljšo kupčijo za odštet denar. A pri pripravi proračuna ne gre upoštevati zgolj cene naprave. Kupec igralne konzole mora računati na izdatke za nakup konzole, dodatnih krmilnikov, iger in morda spletnih naročnin za napredne funkcionalnosti – pogosto za večigralstvo. Igričarji, ki prisegajo na računalnike, imajo še bistveno več odprtih možnosti in izdatkov, saj lahko izberejo že sestavljen računalnik ali pa si ga omislijo sestavljenega po meri. Prav zato so v povprečju igričarski računalniki dražji od igralnih konzol, saj jih igričarji opremijo z zmogljivimi procesorji in grafičnimi karticami, kar znatno dvigne nakupno ceno, sploh v času, ko na trgu vlada pomanjkanje računalniških komponent, še igralne konzole so težje dobavljive.
V splošnem velja, da morajo imeti kupci računalnikov nekaj več tehničnega znanja, če želijo sami sestaviti računalnik – igralno konzolo le vzamejo s police v trgovini oziroma jo naklikajo v spletni trgovini in doma priključijo na televizor ali monitor ter v električno vtičnico. Prav tako se morajo lastniki računalnikov ubadati z nameščanjem in posodabljanjem iger ter gonilnikov strojne opreme, kar je v svetu konzol bistveno prijaznejše (beri: avtomatizirano). Se pa zato računalniki odkupijo z možnostjo nadgradenj – če po letu ali dveh ugotovimo, da potrebujemo zmogljivejšo grafično kartico ali več pomnilnika, lahko zamenjamo le posamezno komponento in že je naša uporabniška izkušnja boljša. V svetu konzol nadgradenj skorajda ni, so le menjave generacij.
Prednosti igralnih konzol
Igralne konzole imajo nekaj očitnih prednosti pred osebnimi računalniki: so enostavne za uporabo, ne zahtevajo/potrebujejo nadgradenj, omogočajo preprosto igranje s prijatelji, ki si lastijo enake konzole, so na splošno cenejše in uporabljajo brezžične krmilnike, ki omogočajo bolj aktivno uporabniško izkušnjo.
Mnogi igralci se odločijo za igralno konzolo prav zato, ker je zasnovana za enostavno uporabo. Igranje na konzoli se lahko začne že nekaj minut po tem, ko jo vzamemo iz škatle, ni je treba še sestaviti, le priklopimo jo na elektriko in povežemo s krmilniki in zaslonom, ki bo prikazoval sliko. Konzole so pravzaprav namenski računalniki v malem. Čeprav jim računalnikarji očitajo, da z njimi ni mogoče početi skoraj nič drugega, to vendarle ne drži. Sodobne igralne konzole lahko prav tako uporabimo za ogled spletnih video vsebin, saj poznajo dostop do pretočnih storitev, ki nudijo najnovejše filme, tv serije ter glasbo.
Dodatna prednost konzolnih iger je ta, da na njih igre lahko igramo v nedogled, ne da bi nas skrbelo, da bo strojna oprema zastarela. Za razliko od igranja na osebnem računalniku, ki lahko zahteva nadgradnje ob izidu novih in predvsem grafično zahtevnejših iger, so igre za konzole do obisti optimizirane prav zanje in zato delujejo optimalno. Edina bojazen lastnikov konzol je ta, da sčasoma strojna oprema njihove konzole ne bo kos novim igram, ki prav zato sploh ne bodo na voljo za njihov model konzole in bo treba seči v žep ter kupiti novo generacijo konzole, če bodo želeli igrati najnovejše igre. Proizvajalci konzol nove konzole izdajo vsakih nekaj let, a glede na to, da je trenutna generacija najbolj prodajanih konzol (Microsoft Xbox in Sony PlayStation) stara šele leto dni, je strah odveč – novih konzol ne bo na spregled še vsaj tri leta.
V praksi je pogosto tako, da ima skupina prijateljev enako igralno konzolo, kar olajša večigralstvo na daljavo. Konzole imajo namreč že vse pripravljeno za to, je pa res, da je pogosto treba za možnost, da se pomerite z igralci z vsega sveta plačati naročnino (mesečno, letno) za ustrezno storitev. Hkrati pa je to tudi omejitev – medtem ko načeloma z računalnikom igrate najrazličnejše igre v večigralskem načinu, so konzole bolj omejene na svoj lasten ekosistem – iger (in konzol), ki bi podpirale delovanje prek različnih platform je le za vzorec.
Da bi privabili čim več igralcev na svojo stran, proizvajalci konzol občasno sklenejo dogovore z založniki iger, da je posamezna uspešnica ekskluzivno na voljo (pa čeprav za omejen čas) le za njihovo konzolo. Preden se odločimo za konzolo, velja razmisliti, kateri ekosistemi ponujajo igre, ki so nam všeč, saj vse konzole ne ponujajo vseh iger.
Prišli smo do še zadnje očitne prednosti konzol. Te imajo v 21. stoletju skoraj brez izjeme priložene brezžične krmilnike, ki igralcem omogočajo, da so med igro bolj aktivni. Prav tako mnoge konzole ponujajo igre, ki povečajo telesno aktivnost in sposobnosti posameznika.
Računalnik – za igre in vse ostalo
Tudi računalniki imajo z vidika poganjanja vrsto prednosti, vključno z možnostjo prilagajanja zmogljivosti računalnika, ustvarjanja bližnjičnih tipk, prikaza bolj realistične slike, doseganja vrhunske natančnosti (z zunanjimi napravami) in več možnosti poseganja v igre in njihove nastavitve. Pa je to dovolj? Kakor za koga.
S sestavo lastnega igričarskega računalnika lahko izberete, kaj, kdaj in koliko želite vložiti v svoj stroj za igre. Nekateri igralci prisegajo le na vrhunske računalnike, med slednjimi so predvsem tisti, ki igrajo najnovejše izdaje iger pri najvišjih možnih grafičnih nastavitvah. Spet drugi se odločijo za neko srednjo pot, najprej bodo izbrali cenovno ugoden igričarski računalnik in ga pozneje, če se pokaže potreba, nadgradili.
Pri izbiri ali lastni sestavi igričarskega računalnika se velja osredotočiti predvsem na naslednje štiri komponente: procesor, grafično kartico, pomnilnik in pogon SSD. Vstopni modeli procesorjev odpadejo, poiskati velja vsaj štirijedrni model z visoko delovno frekvenco. Prešibak osrednji procesor namreč lahko zavira tudi delovanje grafične kartice, da ta ne pokaže svojega polnega potenciala. Grafična kartica je seveda osrednja komponenta igričarskega računalnika, saj podatke spreminja v sliko, ki se pošilja na monitor ali televizor. V trenutnih razmerah pomanjkanja grafičnih kartic (zmogljive grafične kartice namreč razgrabijo predvsem uporabniki, ki z njimi rudarijo kriptovalute) je že cena jasen pokazatelj, kaj si lahko od grafične kartice obetate. Prav tako pa velja prebrati priporočila razvijalcev iger za optimalno igralno izkušnjo. Pri delovnem pomnilniku ne gre pretirano varčevati. Čeprav za večino iger zadostuje že 8 GB pomnilnika, se raje odločite vsaj za 16 GB, saj so nekateri najnovejši naslovi že zahtevnejši glede porabe pomnilnika. Aja, še to: igre obožujejo hiter pomnilnik. In ko smo že pri hitrosti – vsekakor računalnik opremimo s pogonom SSD, ki zagotavlja bliskovite hitrosti nalaganja iger pa še »prasketanja« v ohišju nam ne bo treba poslušati. Klasični diski so primerni le še za arhiv.
V primeru poganjanja iger na računalniku imamo tudi popoln nadzor. Nadzor nad ločljivostjo, prikazom podrobnosti in drugimi nastavitvami. Ob zmogljivi grafični kartici lahko igro igramo celo na več zaslonih hkrati (tudi dveh ali treh). Poleg tega na računalniku lažje uporabljamo kakšne bližnjice (na tipkovnici), pa tudi bližnjice druge vrste (beri: goljufije).
Za razliko od konzol, ki lahko igralce omejujejo glede načina igranja, imajo računalniki praktično popolno svobodo. Sploh kar zadeva periferne naprave – miške, tipkovnice, igralne ploščke, brezžične krmilnike, celo volane – na izbiro imamo na stotine naprav, s katerimi naredimo igranje bolj udobno. Kar zadeva natančnost v igrah, je namreč zelo težko premagati računalniško miško. Igričarske miške so še posebej natančne in zato prva izbira v strelskih igrah.
Čeprav so igričarski računalniki v povprečju dražji od igralnih konzol, se odkupijo na drugi strani – igre zanje so v povprečju cenejše. Vzpon digitalnih distribucijskih platform je še dodatno pocenil igre za računalnike – tudi če gre za enako igro, ki je hkrati na voljo za konzole. Poleg tega tudi računalniški svet pozna ekskluzivne igre – torej moramo biti pozorni še na to, ali je želena igra na voljo za PC-platformo.
Najboljši argument smo pustili za konec – z računalnikom lahko počnemo skoraj vse, kar nam srce poželi – lahko ga uporabimo za obdelavo 3D-grafike in videa, za delo in zabavo. Preprosto nanj namestimo programe in že ustvarjamo/delamo. Je pač večživka.
A ne glede na to, katero napravo boste izbrali za igranje iger, je pomembno predvsem to, da se z njimi sprostite in zabavate.
Preberite nov tematski časopis v celoti
