Akademski doping: "Pametna" tabletka za lažji študij

Za nekatere zdravilo, za druge poživilo - nekatera zdravila na recept delujejo pri zdravih ljudeh kot stimulansi oziroma poživila, ki izboljšajo pozornost, osredotočenost in budnost. Te lastnosti so prepoznali tisti, ki si želijo bolje opravljati miselne naloge. Zanesljivih podatkov o tem, koliko so takšna zdravila (gre za zdravila za zdravljenje pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti ter za zdravljenje narkolepsije, motnje, pri kateri se čez dan pojavlja kronična zaspanost, ponoči pa nespečnost) uporabljena med zdravo populacijo v Sloveniji, ni, je pa znano, da jih uporabljajo tudi študenti, v predvidoma manjši meri pa tudi dijaki.

Točnih podatkov o uporabi ni

Čeprav neposredno o temi niso želeli govoriti, smo na eni od mariborskih gimnazij izvedeli, da so dijaki s pametnimi drogami seznanjeni in da jih “občasno” kateri od njih uporabi za izboljšanje koncentracije med učenjem. Menda pa njihova uporaba ni široko razširjena.
“Nekaj teh ‘pametnih drog’ smo v zadnjih dveh letih dobili v pregled, a ne veliko. Analize so pokazale, da so bile brez primesi,” je povedal Marko Verdenik iz nevladne volonterske organizacije Drogart, ki si prizadeva za zmanjševanje škodljivih posledic drog in alkohola med mladimi. Kot je pojasnil, s pametnimi drogami sicer nimajo veliko stika, saj so njihovi prostovoljci na terenu večinoma ponoči, v lokalih, medtem ko se tako imenovane pametne droge uporabljajo za drug namen - ne za zabavo, ampak za učenje.

Vse večja tekmovalnost

Uporaba oziroma zloraba pametnih drog tako med študenti kot med zaposlenimi izpostavlja številne dileme sodobne družbe. Med njimi sta vse večja tekmovalnost in pritisk po vse večji storilnosti. Na to opozarja tudi farmacevt dr. Lovro Žiberna, ki se ukvarja z dopingom. V lani objavljenem predavanju Doping in farmakologija v športu in družbi dr. Žiberna opozarja, da je doping družbeni fenomen in ne zgolj fenomen vrhunskega športa. Farmakološke substance za izboljšanje svojih rezultatov uporabljajo na primer vrhunski glasbeniki, vojaki, akademiki, menedžerji in študenti.
Pri študentih je motivacija za uživanje teh snovi tudi medsebojno tekmovanje za boljše ocene in s tem boljšo pozicijo pri iskanju službe, navaja dr. Žiberna. Zato je po njegovem najpogostejša uporaba pametnih drog med študenti medicine, farmacije in ekonomije, kjer je med študenti velika tekmovalnost. Tudi med motivi za jemanje je poleg želje po boljši koncentraciji in boljših akademskih rezultatih na tretjem mestu najpogostejši ta, da bi bili ob nejemanju poživila v slabšem položaju kot njihovi kolegi, ki se dopinga poslužujejo.
Čeprav po uradnih podatkih zdravi odrasli omenjena farmacevtska sredstva običajno dobro prenašajo in nanje nimajo velikih negativnih vplivov, pa nekateri članki iz tujih medijev navajajo precejšnje stranske učinke v smislu izčrpanosti in dolgoročnega vpliva na slabše pomnjenje zaradi pomanjkanja spanja.
V članku v britanskem časopisu Guardian iz leta 2016 navajajo pričevanja študentov, ki so po prvem navdušenju zaradi povečane zmožnosti koncentracije in vzdržljivosti pri študiju izkusili težave z glavoboli, vročičnostjo in izčrpanostjo. Kot je za omenjeni članek povedala Barbara Sahakian, profesorica na oddelku za psihiatrijo univerze v Cambridgeu, je spanje ključno za utrditev spomina, pametne droge pa zaradi hitrega študija in manjšega obdobja spanja na dolgi rok otežujejo pomnjenje. Opozorila je tudi, da se možgani v pozni adolescenci še razvijajo in je zato težko napovedati dolgoročne učinke pametnih drog.