O tem, kako pomembna sta gibanje in zdrava prehrana, strokovnjaki opozarjajo vse generacije, pomembno pa je, da v svoj vsakdan to v čim večji meri vključijo tudi starejši. Dietetičarka Eva Žaberl pojasnjuje, da je najboljše priporočilo, ko pridemo do prehrane starejših, to, da je prehrana načrtovana individualno, da so pri tem upoštevane vse omejitve (zaradi bolezenskih stanj, alergij, intoleranc, verskih prepričanj ali zgolj okusa) in da je poskrbljeno, da kljub vsemu organizem dobi vsa hranila, ki jih potrebuje. "Smernice sicer narekujejo pet manjših obrokov na dan, čudežnih živil pa ne poznamo, tako da bi težko kateregakoli izpostavila. Lahko pa svetujem nekaj dodatne pozornosti pri uživanju beljakovin in vlaknin, saj je veliko starostnikov, ki prav teh potreb ne uspejo pokriti."
Žaberlova pravi, da s primerno prehrano "definitivno lahko preprečujemo prehlade, viroze in podobne bolezni oziroma omilimo njihov potek, saj se močan organizem lažje bori proti bolezni. Verjetno lahko preprečimo oziroma vsaj odložimo pojav nekaterih bolezni, prav tako pa z gotovostjo lahko trdim, da uravnotežena prehrana izboljša izid zdravljenja, celjenje ran … Torej ima podporno vlogo pri zdravljenju." Mnogi ljudje se v starosti soočajo s finančnimi stiskami, minimalni prihodki jim marsikdaj onemogočajo razmišljanje o zdravi prehrani. Dietetičarka pravi, da problem minimalnih prihodkov vidi bolj v smislu tega, da si ne morejo privoščiti dovolj hrane. "Na splošno je problem podhranjenosti med starostniki velik, s tem pa težava narašča." Eva Žaberl živil ne deli na zdrava in nezdrava, pač pa na bolj in manj primerna za določenega posameznika. "Je pa seveda vedno poleg sestave živil pomembno govoriti o količini, saj ima vsaka snov v določeni količini lahko škodljiv učinek za organizem."
S telesno aktivnostjo izboljšanje na vseh področjih
K zdravi in uravnoteženi prehrani sodi tudi gibanje, na katerega ne gre pozabiti niti v starosti. Rok Šrimpf, magister profesor športne vzgoje, pravi, da je za starejše ljudi najbolje, če so lahko telesno aktivni vsak dan. Če to ni mogoče, je priporočljivo med 150 in 300 minutami aerobne telesne vadbe zmerne intenzivnosti tedensko oziroma med 75 in 150 minutami intenzivnejše aerobne telesne aktivnosti tedensko. "Tej aerobni telesni aktivnosti bi bilo priporočljivo dodati še vsaj dva dni v tednu, v katerih bi izvajali vadbo za moč vseh večjih mišičnih skupin pri zmerni oziroma višji intenzivnosti." Šrimpf pravi, da si starejši lahko s telesno aktivnostjo izboljšajo življenje na vseh področjih, a le pod pogojem, da je ta vadba prilagojena vsakemu posamezniku. Enak način vadbe bo imel namreč drugačen učinek na vsakega posameznika, zato je pomembno, da ta ve, kakšne so njegove sposobnosti, in da se ne podcenjuje oziroma precenjuje.
Narava je čudovit vir energije in priložnosti, da napolnimo svoje baterije
"Dokazano je, da aerobna telesna aktivnost zmanjšuje pojavnost kardiovaskularnih bolezni, hipertenzije, sladkorne bolezni tipa 2 in mnogih drugih. Vadba za moč pa deluje kot preventivni dejavnik pred padci in z njimi povezanimi poškodbami, katerim so starejši ljudje zaradi postopnega izgubljanja telesne moči bolj podvrženi. Prav tako telesna vadba izboljšuje mentalno zdravje, kognitivne sposobnosti in kvaliteto spanja," pravi Rok Šrimpf.
Vsaka telesna aktivnost je boljša kot nič
Kakšne vaje so torej priporočljive? Po besedah sogovornika je vsaka telesna aktivnost, tudi delo okoli hiše, boljša kot nič. "Priporočal bi jim, da začnejo neko lažjo telesno aktivnostjo in kasneje postopoma dvigujejo intenzivnost. Na primer začnejo hoditi na sprehode in kasneje povečajo število prehojenih kilometrov in hitrost hoje, če pa jim telesne sposobnosti dovoljujejo, lahko preidejo tudi v krajši tek."
Epidemija je marsikaj spremenila, Šrimpf ob tem spomni, da so starejši ljudje bolj dojemljivi za covid-19, zato si nekateri izmed njih ne upajo zapustiti svojih domov, s tem je manj tudi gibanja. "Vseeno mislim, da je smiselno vsak dan opraviti vsaj tridesetminutni sprehod v naravi, kjer se lahko izognejo gneči. Že takšna telesna aktivnost bi jim zagotovila ohranjanje vzdržljivosti, moči in predvsem mentalnega zdravja."
In kako najti motivacijo za gibanje? Psihologinja, osebna in poslovna trenerka Mia Bone pravi, da je, ko gibanje vključimo v dnevno rutino, lažje in motivacija iz dneva v dan narašča. "Uporaben nasvet, kako najti motivacijo, je tudi to, da pregledajo, kako obstoječe dnevne aktivnosti podpreti z dodatnim gibanjem: ali grem lahko v trgovino peš, kaj so preproste vaje, ki jih lahko naredim doma ali na dvorišču, katere razgibalne vaje lahko naredim zjutraj še pred zajtrkom, kako naj se zavežem, da doma naredim vsaj 600 korakov ..."
Pomemben dejavnik je tudi druženje
Aktivne oblike preživljanja našega časa so tiste, ki napolnijo našo dušo, vendar od nas zahtevajo tudi nekaj vztrajnosti, sporoča Mia Bone. "Verjetno se na začetku zdi lažje samo sesti pred televizijski ekran, vendar se po dveh urah neaktivnosti počutimo še bolj prazne in brez motivacije. Zato je smiselno vložiti nekaj časa v to, da se motiviramo za aktivno obliko preživljanja časa. Motivacija tako leži v zavedanju, da mi bo bolje, ko se na začetku malo potrudim. Motivacija je torej odločitev, da bom šla na vrt, prebrala tri poglavja v knjigi, rešila križanko, poklicala prijatelja, napisala pismo vnučki ..."
