Barbara Gavez Volčjak
Vsi vemo, da se majhni otroci zelo radi gibajo, gibanje pa je tudi zelo pomembno za njihov razvoj na vseh področjih - motoričnem, kognitivnem, konativnem in čustveno-socialnem. "Otrokov gibalni razvoj se začne že pred rojstvom, posebno izrazit pa je v prvih treh letih življenja," pojasnjuje vzgojiteljica Renata Šerbinek iz Vrtca Ivana Glinška Maribor. Z gibanjem otrok po njenih besedah zaznava svoje telo, preizkuša, kaj zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Hkrati gibanje daje otroku občutek ugodja, varnosti, veselja, torej dobrega počutja.
Hladnejši in krajši dnevi ne bi smeli biti izgovor, da se z otrokom ne odpravimo ven, na svež zrak, in mu omogočimo naravne oblike gibanja.
"Naravne oblike gibanja so osnova, ki pripomore k temu, da otrok kasneje učinkovito izvaja zahtevnejše gibalne naloge, dejavnosti in se ukvarja z različnimi športi," pojasnjuje sogovornica.
Razvoj v otroštvu vpliva na zdravje v odraslosti
Pomembno se je zavedati, da pravilen gibalni razvoj v otroštvu prepreči marsikatero težavo v odraslosti. Zelo pomembni so po besedah Renate Šerbinek globinski skoki, s katerimi se razvija kostna masa.
Vsako gibanje pa vključuje tudi možnost padca, ko otrok izgubi ravnotežje. Poznamo padce naprej (na roke), nazaj (na hrbet) in vstran (na bok). "Pomembno je, da otrok tudi kdaj pade, ker se tako razvijajo njegove spretnosti, kako ustrezno pasti in odreagirati. Če otroci nimajo izkušenj s padci, je večja verjetnost nepravilnih padcev in posledično hujših poškodb," poudarja Renata Šerbinek.
Otrok naj ob gibanju občuti veselje
Včasih moramo otroke za gibanje tudi motivirati. Pri tem se je treba zavedati, da je notranja motivacija, to je veselje, ki ga otrok občuti ob gibanju ali nekem dosežku, vedno koristnejša od zunanje motivacije v obliki nagrade, razlaga sogovornica. "Primarni cilj je, da otrok zastavljene gibalne naloge izvede z zadovoljstvom in ne z namenom prejetja nagrade ob koncu," poudarja. Svetuje pa tudi nekaj preverjenih motivacijskih prijemov:
- aktivna naj bo vsa družina,
- otroci naj skupaj s starši, pozneje pa tudi sami sprehajajo psa,
- za gibanje izkoristite vsako priložnost: med čakanjem v vrsti, med oglasi po televiziji in podobno,
- na obisk povabite otrokove prijatelje, da bodo imeli družbo pri igri.
Prav preko igre je otroka najlaže spodbuditi h gibanju, je prepričana Renata Šerbinek: "Igra je povezana s pozitivnimi čustvi in skozi njo lahko otrok izraža samega sebe. Otrok gibanje dojema na drugačen način in ob koncu ne zahteva končnega rezultata v smislu materialne dobrine. Otroku je dovolj veselje, ki ga ob igri doživlja."
Gibi, ki bi jih moral obvladati vsak otrok
Med naravne oblike gibanja sodijo gibi, ki jih je človek razvil skozi evolucijo in bi jih moral obvladati vsak otrok:
- plazenje in lazenje: o plazenju govorimo takrat, ko je trup v stiku s podlago, če se otrok opira samo na roke in noge, trup pa je dvignjen, govorimo o lazenju. Z vajami plazenja in lazenja otrok razvija moč, koordinacijo in ravnotežje. Mednje sodijo plazenje po trebuhu naprej, plazenje po hrbtu vzvratno, plazenje skozi ovire in pod njimi, plazenje po trebuhu z žogo med nogami, vzvratno lazenje z žogo v naročju, medvedja hoja (leva roka in noga stopita naprej hkrati), tjulnjevo premikanje (vlečenje nog za sabo);
- hoja: s hojo se razvijata predvsem ravnotežje in koordinacija. Zabavne naloge, pri katerih je v ospredju hoja, so na primer hoja po črtah, samo po prstih, petah ali robu stopala, hoja po gredi;
- tek: s tekom otroci razvijajo hitrost, moč, koordinacijo, ravnotežje in natančnost. Tek je prisoten v številnih otroških igrah, na primer med dvema ognjema, kdo se boji črnega moža ipd.;
- plezanje: pri plezanju se otrok giba v različnih vesah s pomočjo rok in nog, pri tem pa razvija predvsem moč in koordinacijo. Pleza lahko na igralih na igriščih, po drevesih, plezalnih stenah, seveda vedno pod nadzorom odraslih.
- skoki: pri skokih otrok razvija koordinacijo, ravnotežje, natančnost in moč. Otrok lahko v igri izvaja različne skoke: sonožne, zajčje, žabje poskoke, hopsanje, skoke iz obroča v obroč, poskoke na eni nogi, skoke v daljino, višino in številne druge;
- dviganje in nošenje bremen, metanje in lovljenje predmetov, vlečenje in potiskanje, prijemi in udarci: vse te oblike gibanja otrok izvaja v vsakdanjem življenju. Namerno jih lahko izzovemo tako, da otroci lovijo balone, pokajo milne mehurčke, mečejo in lovijo žogo, prinesejo mamici "kavico" v plastični skodelici in podobno. Čim več gibanja vključimo v vsakdanjo igro, tem bolj raznovrsten bo otrokov razvoj.
