Franja Žišt
Ali bi lahko pisal test v petek drugo uro? je zabrnelo sporočilo prek skypa iz daljne Švedske. "Lahko," je dijaku Gimnazije Franceta Prešerna v Kranju, sicer pa hokejistu, ki opravlja svoje obveznosti na daljavo, odgovorila pomočnica ravnateljice in profesorica matematike Tanja Ahčin. Dva športna razreda na generacijo premore njihova šola, enega v programu splošne gimnazije in drugega v programu ekonomske gimnazije, športniki pa sedijo tudi v običajnih razredih splošne in ekonomske gimnazije, saj je zanimanja za gorenjsko šolo, ki je prava valilnica zvenečih športnih imen, ogromno. Štirje šolski stebri so že oblepljeni z njihovimi nosilci olimpijskih kolajn, z njih se smehljajo Vesna Fabjan, Žan Košir, Peter Prevc, Primož Roglič, nov steber čaka na nasmeh Nike Križnar.
Z izjemno mero posluha za mlade športnike je začela upokojena ravnateljica Marija Simčič pred skoraj tremi desetletji. "Moje prvo leto je bilo s Primožem Peterko, malo kasneje z Binetom Norčičem," pa se svojih začetkov dela s športniki spomni Tanja Ahčin, ki poučuje že 25 let. Na začetku so se borili za uradni športni oddelek, kar tedaj v strokovnih gimnazijah ni bilo mogoče. Napori nekdanje ravnateljice in nove Mirjam Bizjak dajejo rezultate v gimnaziji, ki vpisuje okoli 600 učencev. "Z dijaki športniki smo se skupaj učili, kako delati s športniki, ki so veliko odsotni. Vedno smo radi delali z njimi, prilagajali poučevanje, ne pa tudi nivoja!" razkrije ključ do uspeha.
Pravi športni oddelki so manjši od običajnih, v njih je do 22 dijakov. Obiskujejo jih športniki, ki so veliko odsotni in je z njimi treba največ delati na daljavo. Nekateri, na primer hokejisti, so v tujini celo leto, igralka badmintona je bila na Danskem kar štiri leta in uspela redno opraviti maturo. V ostalih razredih so običajno športniki, ki potrebujejo manj prilagajanja, saj so več v šoli.
V zadnjih letih, ko je zelo napredovala tehnologija, je delo lažje. Športnikom je "koristila" tudi koronakriza, ker so vsi profesorji in dijaki delali na daljavo. "Na naši šoli je hibridni pouk stalnica. Pred korono smo to počeli redkeje, sedaj smo tak način dela obdržali," razlaga profesorica Ahčin. Če imajo odsotni dijaki tudi samo uro ali dve časa, se povežejo na predavanja. "Najbolj nujno je, da si z dijakom neprestano v stiku, pa naj bo to skype, messenger ... Da te lahko dobijo, da lahko mi njih kontaktiramo," razlaga sogovornica. Za dijake so praktično dosegljivi vse dni v tednu, za kar je potrebno veliko volje in entuziazma.
"S Petrom Prevcem sva prvič pisala test na daljavo, ko je bil v Lahtiju. Večer prej je rekel, da se je naučil. Okej, pišiva. Ne spomnim se, ali je bila kamera vklopljena ali je sedemkrat crknila vmes ... Poslala sem mu test, čez 40 minut ga je poslikal in poslal nazaj. Na misel mi ni prišlo, da bi goljufal, vedela sem, da igra pošteno, take sorte je. Tisti, ki hoče, seveda lahko goljufa, a tak goljufa tudi na tekmah. Naši dijaki igrajo pošteno. Tisti, ki so se v šoli najbolj trudili pa imeli vse pošlihtano, so tile, z rezultati," pokaže po steni raznorazne fotografije in priznanja uspešnih dijakov športnikov. Ti morajo biti dobro organizirani, željni uspeha, verjeti vanj, pa naj bo to na šolskem ali športnem področju, pravi sogovornica. "Vsak ima svoj cilj. Eni imajo za cilj svetovne rekorde in olimpijske medalje, pa so zadovoljni, če imajo matematiko ocenjeno z dve ali tri, nekdo je pa želel biti povsod najboljši in je bil tega tudi sposoben pa mu je uspelo," razlaga, da so športniki različni. "So pa vsi zelo pozitivnih karakterjev, ne iščejo izgovorov, bližnjic."
"Kakšno tekmo tudi med matematiko pogledamo"
V telovadnici, kjer je med našim obiskom nekaj dijakov aktivno preživljalo prosto uro, visi transparent, ki so ga v Prevčevi odlični sezoni 2015/16 ponosno držali v Planici. Ob njem je "prav tako v opomin, da se vse da", transparent za prvo etapno zmago Rogliča na Touru. Ko je bil dijak njihove gimnazije, je bil še skakalec. Njegov sloviti padec na letalnici so gledali v živo med uro matematike in kar nehali dihati. "Kakšno tekmo tudi med matematiko pogledamo. Spremljamo tekme, dijakom to omogočimo, zato imamo celo v plesni dvorani in jedilnici računalnik in projektorje. Naši so, z njimi smo v njihovih najbolj občutljivih letih!" skuša profesorica upravičiti kakšno "zamujeno" uro pouka. Med olimpijskimi igrami ni preverjala, kako je potekalo delo v razredih, so pa imeli profesorji "dovoljenje", da lahko pogledajo skoke in še kakšno tekmo.
Med olimpijskimi igrami so ugibali, "koliko medalj bo za Slovenijo, koliko za našo gimnazijo", verjeli so v svoje športnike. Sogovornica je bila še posebej vesela uspeha deklet v smučarskih skokih: "Vidi se, da skakalke in skakalci pogosto trenirajo skupaj, tudi v razredu so sedeli skupaj. So precej tekmovalni, znajo pa tudi skupaj stopiti." Šola je partner v projektu Smučarske zveze Slovenije pri državnem panožnem nordijskem centru. Njihovim članom omogočajo brezplačne treninge v telovadnici takoj po pouku. Tudi trenerji se oglasijo v šoli, zdajšnji trener moške reprezentance Robert Hrgota je bil tudi njihov dijak, Rogličev sošolec, pove Tanja Ahčin, ki je bila njihova razredničarka. Mnogi dijaki se vračajo v šolo ob različnih dogodkih ali pa se oglasijo le na kavo. Anže Lanišek, Domen Prevc, Anže Semenič, Bor Pavlovčič, Jurij Tepeš, Maja Vtič, Nika Prevc, to je le nekaj imen smučarskih skakalcev in skakalk, ki so znanje nabirali pri njih. In kje se najpogosteje srečajo? Jasno, v Planici!
Obiščite spletno stran brez oglasov.
