Po zadnjih podatkih, ki jih je na svoji spletni strani objavil Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice, se je število smrtnih žrtev med civilisti v primerjavi z nedeljo, ko so jih zabeležili 364, povečalo za 42. Podatki se nanašajo na obdobje med 24. februarjem in 6. marcem.
Več smrtnih žrtev so zabeležili na območju vzhodnih regij Doneck in Lugansk, ki sta delno pod nadzorom proruskih separatistov. Tam je bilo ubitih 93 ljudi, ranjenih pa 435. Drugod v državi, na območjih večjih mest, ki so pod nadzorom ukrajinskih oblasti, pa so zabeležili 313 smrtnih žrtev in 366 ranjenih.
Večina jih je bila žrtev eksplozivnih sredstev kot posledica obstreljevanja s težkim topništvom in raketnimi sistemi ter zračnih napadov, so zapisali na spletni strani.
Ukrajinska vojska: 13 civilistov umrlo v napadu na pekarno
V letalskem napadu na pekarno v mestu Makariv blizu Kijeva je bilo ubitih najmanj 13 civilistov, so na Twittrju zapisale ukrajinske oborožene sile. "Ruski okupator je napadel pekarno v Makarivu, v kijevski regiji. Projektil je zadel pekarno, pri čemer je umrlo 13 ljudi, pet pa jih je bilo rešenih izpod ruševin. V pekarni je bilo 30 ljudi," so zapisali.
Begunce bi evakuirali v Rusijo in Belorusijo
Rusija je napovedala, da bo v ponedeljek prekinila ogenj in odprla humanitarne koridorje za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Mariupola, Harkova in Sumija. Za ukrajinsko stran humanitarni koridorji v Rusijo in Belorusijo nemoralni in nesprejemljivi.
Tako imenovani "režim tišine" naj bi začel veljati 7. marca ob 10. uri po moskovskem času, so sporočili zjutraj. Toda kmalu so začele prihajati podrobnosti. Ruska tiskovna agencija RIA je objavila, da bi en koridor šel iz Kijeva v smeri Belorusije, civilisti iz Harkova pa bi varno lahko odpotovali le v Rusijo.
Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje.
"Popolnoma nemoralno," se je na to odzval tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. "Ukrajinski državljani bi morali imeti možnost zapustiti svoje domove prek ukrajinskega ozemlja oziroma se evakuirati drugam v Ukrajino. Trpeče ljudi izrabljajo za ustvarjanje želenih televizijskih posnetkov."
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je sporočila, da predlog zanje ni sprejemljiv in da ne pristajajo na to, da bi civilisti iz obleganih mest šli v Belorusijo, od koder bi jih nato z letali prepeljali v Rusijo.
Prekinitev ognja je zahteva francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je v nedeljo pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
V tretjem krogu pogovorov brez večjega napredka
V Belorusiji se je popoldne odvil tretji krog pogajanj med predstavniki Ukrajine in Rusije. Srečanje se je končalo z minimalnim napredkom. Svetovalec ukrajinskega predsednika je dejal, da so dosegli manjši napredek pri dogovoru o logistiki glede človekoljubnih koridorjev. Sicer pa niso dosegli nobenega napredka, ki bi lahko znatno izboljšal položaj v Ukrajini. Predstavnik Kremlja pa je dejal, da pogovori v Belorusiji niso šli po pričakovanjih.
Obe strani sta se dogovorili, da se bodo pogajanja nadaljevala.
Ruska in ukrajinska delegacija sta opravili že dva kroga pogovorov. Ruske pogajalce vodi Vladimir Medinski, ukrajinske pa Mihajlo Podoljak.
Na prejšnjih dveh zasedanjih sicer ni bil dosežen noben napredek v smeri miru, pa poroča britanski BBC.
Scholz: Uvoz ruskih energentov nujen za vsakdanje življenje Evropejcev
Nemški kancler Olaf Scholz je posvaril pred morebitno vključitvijo ruskega plina in nafte v sklop sankcij, ki jih je proti Rusiji zaradi vojaške invazije na Ukrajino sprejel Zahod. Kot je poudaril, je uvoz ruskih energentov ključen za vsakdanje življenje Evropejcev, s prepovedjo uvoza pa bi bila ogrožena tudi evropska energetska varnost. "Evropa je energetske zaloge iz Rusije namerno izključila iz sankcij proti tej državi," je opozoril Scholz.
Oskrbe Evrope z energijo ni mogoče zagotoviti na noben drug način, je poudaril nemški kancler. "Zagotavljanje javnih storitev in vsakdanje življenje naših državljanov je ključnega pomena," je prepričan.
Ukrajinci po še eni noči napadov v nov težek dan
Ukrajinska mesta so tarča tudi danes. V mestu Vinica je bilo v napadu ubitih najmanj devet ljudi, pet je bilo civilistov. "Sovražnik nadaljuje ofenzivo ter se koncentrira na Kijev, Harkov, Černigov, Sumi in Mikolajiv," je sporočilo poveljstvo ukrajinske vojske. Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je objavilo, da je ključna tarča napadov očitno komunikacijska infrastruktura, s čimer želijo Ukrajincem onemogočiti dostop do informacij.
Iz mesta Gostomel severozahodno od Kijeva pa so sporočili, da je v ruskem napadu umrl župan Juri Iljič Prilipko. Mestna uprava je na twitterju sporočila, da je župan umrl, medtem ko je delil kruh in zdravila bolnim in ranjenim meščanom.
"Ne bi se mu bilo treba zoperstaviti ruskim izstrelkom, lahko bi se, tako kot mnogo drugih, skril. Vendar se je odločil za pomoč," so zapisali. In da je umrl kot junak za Gostomel.
V Gostomelu je letališče ukrajinske vojske Antonov in je bil že na začetku vojne tarča ruskih napadov.
Iz Mariupola na jugu Ukrajine poročajo, da ruska vojska, ki je obkolila mesto, strelja na stanovanjska naselja. Ruska stran sicer trdi, da ukrajinske sile v Mariupolu civiliste uporabljajo za živi ščit. Po trditvah tiskovnega predstavnika ruskega obrambnega ministrstva Igorja Konašenkova so bili ukrajinski vojaki danes krivi za smrt štirih civilistov, 150 pa so jih uporabili kot živi ščit.
Ukrajinske sile so po njegovih besedah streljale na enote proruskih separatistov, ki so skušale iz mesta odpeljati 150 ljudi, kar jim je tudi uspelo, poroča nemška tiskovna agencija dpa, a dodaja, da informacije ni mogoče preveriti.
Ruska vojska je v nedeljo zvečer okrepila bombardiranje večjih ukrajinskih mest v središču države, na severu in na jugu, je na ukrajinski televiziji povedal svetovalec predsednika Ukrajine Oleksij Arestovič.
Do zadnjega vala ruskih izstrelkov je prišlo takoj po mraku, je povedal. Napadajo območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Nikolajeva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto.
Iz Harkova poročajo o škodi na televizijskem stolpu in stanovanjskih predelih. V Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu, Arestovič pa je dodal, da je stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, katastrofalno. Evakuacije so propadle tudi v Mariupolu na jugu in Volnovake na vzhodu. A ljudje kljub temu na vse načine odhajajo. Prebijajo se prek porušenih mostov, veliko je starejših.
Pozneje je župan ukrajinskega mesta Irpin v bližini Kijeva Oleksandr Markušin sporočil, da se je evakuacija civilistov iz mesta pričela. Za ukrajinske medije je povedal, da so na varno odpeljali približno 1000 ljudi. Pri tem pa je poudaril, da Rusi še naprej obstreljujejo Irpin, ukrajinske sile pa naj bi doslej odbile vse ruske napade, poroča BBC.
V Harkovu na severovzhodu države je bilo od začetka ruske invazije po navedbah ukrajinskih oblasti ubitih 133 civilistov, med njimi tudi pet otrok. V spopadih med ruskimi in ukrajinskimi silami je bilo v Harkovu ubitih 76 pripadnikov ukrajinskih oboroženih sil, je danes poročala ukrajinska tiskovna agencija Unian, ki se sklicuje na policijo regije Harkov. Ranjenih je bilo 443 ljudi, od tega 319 civilistov. Neodvisnih informacij z območja ni bilo mogoče dobiti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zelenski poziva k bojkotu ruskega zemeljskega plina in nafte
Predsednik Zelenski je v videoposnetku v nedeljo zvečer zahod pozval, naj okrepi sankcije. Zahodne voditelje je kritiziral, da se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bodo napadli ukrajinski vojaško-industrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili naj ne hodijo v službo.
"Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost agresorja je jasen znak, da doslej sprejete sankcije niso dovolj," je dejal Zelenski in pozval k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.
Ukrajinski predsednik zahteva bojkot celotnega ruskega izvoza, vključno z zemeljskim plinom in nafto. To da bi morala biti moralna odločitev vseh držav.
Poudaril je, da si Ukrajina želi miru: "Nikoli nismo napadali drugih držav, nikoli nismo osvajali tujih dežel in nikoli nismo pobijali miroljubnih ljudi drugih narodov," je rekel in Rusijo ponovno obtožil vojnih zločinov.
Vlada v Moskvi je medtem na Putinovo zahtevo naredila seznam držav, ki so uvedle "sovražne sankcije" proti Rusiji, je sporočila ruska tiskovna agencija RIA. Svoje dolgove upnikom iz teh držav bodo ruski posamezniki in podjetja lahko začasno odplačevali v rubljih, valuti, ki je od januarja izgubila 45 odstotkov vrednosti, so sporočili iz ruske vlade.
Netflix ustavlja svoje storitve v Rusiji
Ameriški Netflix je v nedeljo sporočil, da v Rusiji zaradi napada na Ukrajino ne bo več predvajal svojih vsebin. Na Netflix se ne bo več mogoče naročati, obstoječi naročniki pa bodo imeli dostop do vsebin do naslednjega mesečnega računa.
Odhod iz Rusije sta napovedali tudi dve veliki računovodski podjetji, KPMG in PricewaterhouseCoopers.
KPMG in PricewaterhouseCoopers sodita med tako imenovana velika štiri svetovna računovodska podjetja. Zaradi vojne v Ukrajini prekinjata odnose s partnerskimi podjetji v Rusiji, kjer ima PricewaterhouseCoopers 3700 zaposlenih pri podjetju PwC Russia.
KPMG ima v Rusiji in Belorusiji, s katero prav tako prekinja sodelovanje, skupaj 4500 zaposlenih. Drugi dve podjetji, ki sodita med veliko četverico - Deloitte in Ernst & Young - odločitve o nadaljnjem delovanju v Rusiji še nista sprejeli.
Zara in H&M zapirata svoje trgovine v Rusiji
Španska družba Inditex, ki je lastnica verige trgovin z oblačili Zara, je napovedala zaprtje trgovin v Rusiji. Prekinitev poslovanja je napovedala tudi švedska družba Hennes and Mauritz (H&M).
Kot je sporočil Inditex, v Rusiji zapira 502 trgovini, od tega 86 Zarinih. Pod okrilje trgovca poleg Zare sodijo še znamke Zara Home, Bershka, Oysho, Stradivarius, Pull&Bear, Massimo Duti and Uterque.
Inditex je v Rusiji začasno ustavil tudi prodajo prek spletne trgovine.
Japonski trgovec Fast Retailing, ki ima med drugim v lasti trgovine Uniqlo, ohranja trgovine v Rusiji odprte.
Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da nameravajo Ukrajinci razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Inštitutu za fiziko in tehnologijo v Harkovu, nato pa za uničenje obtožiti ruske sile. Rusko opozorilo je prišlo nekaj ur po tem, ko so Ukrajinci sporočili, da na poslopje Inštituta padajo ruske rakete.
Reševanje civilistov iz obleganih ukrajinskih mest še ne poteka
Reševanje civilistov iz obleganih ukrajinskih mest še vedno ne poteka. V Moskvi so za to okrivili Kijev, češ da preprečuje odhod ljudi iz mest. Ukrajina je sicer danes ruski predlog o humanitarnih koridorjih označila za nesprejemljiv, saj naj bi po njih ljudi evakuirali v Rusijo.
Predstavnik Rusije na pogajanjih s Kijevom Vladimir Medinski je za rusko televizijo dejal, da "ukrajinski nacionalisti" zadržujejo civilno prebivalstvo ter jih posredno in neposredno izkoriščajo, tudi za živi ščit. Medinski je dodal, da bodo zadevo načeli na popoldanskih pogajanjih z ukrajinsko stranjo v Belorusiji.
Podobno je zatrdilo rusko obrambno ministrstvo. Kot so sporočili po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na ruske medije, "ukrajinski nacionalisti" zadržujejo prebivalstvo v mestih ter kljub dogovorjeni prekinitvi ognja obstreljujejo položaje ruske vojske.
Podobno trdijo predstavniki proruskih separatistov. "Ljudje ne prihajajo," je za rusko državno televizijo dejal njihov predstavnik v Donecku Edvard Basurin. Ruska agencija Tass pa je poročala, da je rusko-ukrajinsko mejo prečkal avtobus z ljudmi iz Mariupola.
V nedeljo pridržali najmanj 5016 ruskih državljanov, ki so protestirali proti vojni
Rusija je v nedeljo v več mestih pridržala več kot 5000 ljudi, ki so protestirali proti vojni v Ukrajini, je sporočil neodvisni ruski portal za človekove pravice OVD-info. Protestniki so z odhodom na ulice tvegali tudi denarne in morebitne zaporne kazni.
OVD-info je sporočil, da je policija med protivojnimi protesti v nedeljo v 60 mestih pridržala najmanj 5016 ljudi. Za obdobje 24 ur je to število brez primere in je veliko večje od števila aretacij, ki so bile izvedene med lanskim valom protestov, ko je bil zaprt opozicijski voditelj Aleksej Navalni, so sporočili.
Putin o "posebni vojaški operaciji", Kitajska ponudila mediacijo
Po besedah ruskega predsednika Vladimirja Putina je "posebna vojaška operacija" nujna, da se zaščiti ljudi, izpostavljene maltretiranju in genocidu na proruskem vzhodu države.
Poljska mejna straža je sporočila, da je v nedeljo zvečer državo prečkal že milijonti ukrajinski begunec. K južnim sosedom Slovenije, na Hrvaško, je do včeraj prispelo več kot 2000 beguncev. Za prihod ne potrebujejo ne potnega lista ne vizuma, v sprejemnih centrih pa lahko ostanejo največ 48 ur.
Ukrajinske begunce bodo po prihodu na mejo napotili v najbližji sprejemni center - v Osijeku, Varaždinskih Toplicah in po novem tudi v Gospiću, so sporočili iz poveljstva hrvaške civilne zaščite. Bivanje v sprejemnih centrih bo kratkotrajno in bo trajalo največ 48 ur, nato pa bodo beguncem, ki si namestitve niso našli sami, našli trajno bivališče.
Begunci, ki so si organizirali lastno nastanitev, bodo morali bivališče prijaviti na najbližji policijski postaji ali upravni enoti. Vse potrebne informacije bodo dobili od hrvaškega Rdečega križa.
Kitajska je sporočila, da je pripravljena posredovati v morebitnem mirovnem procesu med Rusijo in Ukrajino. Kitajski zunanji minister Wang Yi je ob tem poudaril, da je prijateljstvo med Pekingom in Moskvo še naprej zelo močno.
Kitajska je po besedah Wanga "pripravljena na sodelovanje z mednarodno skupnostjo pri izvedbi mediacije, če bo to potrebno". Vodja kitajske diplomacije je tudi sporočil, da bo Kitajska Ukrajini poslala humanitarno pomoč.
Cene nafte najvišje po letu 2008
Cene nafte so se danes v azijskem trgovanju zvišale in dosegle najvišje vrednosti po juliju leta 2008. Naftne trge je namreč razburila izjava ameriškega zunanjega ministra Antonyja Blinkna, da se Bela hiša in zavezniki pogovarjajo o prepovedi uvoza nafte iz Rusije.
Da preučujejo predlog zakona o prepovedi uvoza ruske nafte in plina v ZDA, je v pismu demokratom, ki je bilo objavljeno v nedeljo zvečer, sporočila tudi predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi. Preklicali bi tudi normalne trgovinske odnose z Rusijo in Belorusijo ter začeli proces onemogočenja dostopa Rusije do Svetovne trgovinske organizacije.
Ker je Rusija tretja največja proizvajalka nafte, bi takšna poteza še povečala krizo v oskrbi ravno v času, ko se povpraševanje povečuje. Tudi drugo blago iz te regije, kot so pšenica in kovine, se je od začetka ruskega napada na Ukrajino močno podražilo.
Cena teksaške lahke nafte, ki bo dobavljena aprila, se je do poldneva po singapurskem času podražila za 10,37 dolarja na 126,05 dolarja za 159-litrski sod. Majske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so šle navzgor za 11,37 dolarja na 129,84 dolarja. Nafta brent je rekordno ceno 147,50 dolarja za sod dosegla julija 2008.
Pomisleke zoper prepoved uvoza ruske nafte ima Nemčija, ki iz te države uvozi približno 55 odstotkov plina ter 42 odstotkov nafte in premoga. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je takšno potezo označila za nesmiselno, saj je ni mogoče ohraniti na dolgi rok. "Nič ne pomaga, če čez tri tedne ugotovimo, da imamo v Nemčiji le še nekaj dni električne energije in da moramo zato te sankcije odpraviti," je dejala za nemško javno radiotelevizijo.
Čeprav je nafta še vedno izvzeta iz sankcij usmerjenih proti Rusiji, ruski izvozniki nafte težko najdejo kupce. Energetski velikan Shell je eno od redkih podjetij, ki še vedno kupuje rusko nafto, dobiček pa naj bi namenil za pomoč Ukrajini.
