Včeraj je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila imena 26 kandidatov za evropske komisarje. Med njimi je omenila tudi slovensko kandidatko Marto Kos, ki uradno sploh še ni kandidatka, saj mora sicer nezavezujoče mnenje k njeni kandidaturi podati še odbor DZ za zadeve EU. To naj bi se zgodilo še danes, a ime Marte Kos se je pojavilo tudi med petimi imeni, ki jih omenja Politico.
"Ne pričakujte, da bodo vsi preživeli," je uvodoma zapisal Politico, pri čemer navaja dejstvo, da je Evropski parlament pri vsakem potrjevanju komisarjev od leta 2004 zavrnil najmanj enega, skupno pa jih je od takrat zavrnil sedem, med njimi leta 2014 tudi slovensko kandidatko Alenko Bratušek.
"Padla ambasadorka"
Glede slovenske kandidatke Marte Kos Politico piše, da gre za izbiro v zadnji minuti, saj je von der Leyen 5. septembra zavrnila Tomaža Vesela kot kandidata. Časnik ocenjuje, da bo verjetno deležna vprašanj glede njene ustreznosti, pri čemer navaja, da je leta 2020 odstopila kot veleposlanica v Švici zaradi "slabega vodenja" in rezultata preiskave o tem, ki jo je opravilo zunanje ministrstvo. Zapis o Marti Kos je Politico naslovil "Padla ambasadorka".
Poleg tega ne bodo neopažene tudi njene povezave z globalnim lobističnim podjetjem Kreab, kjer da je navedena kot višja svetovalka. Za Politico je Kos dejala, da sama sebe ne vidi kot lobistke in da tudi ni vpisana v register lobistov Evropske unije. "Morala pa bo tudi ovreči obtožbe slovenskih članov Evropske ljudske stranke (EPP) o njenih domnevnih povezavah s tajno policijo v nekdanji Jugoslaviji," nadaljuje Politico, pri čemer navaja poročanje medijske hiše Euronews, za katero je spregovorila slovenska evropska poslanka Romane Tomc iz vrst SDS. Dejala je, da je Marta Kos "popolnoma nesprejemljiva in problematična" za EPP, ker da naj bi bila sodelavka jugoslovanske varnostne službe Udba. Marta Kos je te trditve zavrnila z besedami, da gre za poskuse njene diskreditacije, ki jih je bila deležna tudi, ko je razmišljala o svoji kandidaturi na slovenskih predsedniških volitvah leta 2022. Pojasnila je, da sta jo preverjali tako Nemčija kot Švica, preden je postala slovenska veleposlanica v teh državah. "Odobritev sem dobila brez kakršnihkoli težav," je povedala za Euronews.
Madžar kot "črna ovca"
Kot "črno ovco" je Politico označil izbranca madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki mu je von der Leyen namenila resor za zdravstvo in dobrobit živali. "Nobena skrivnost ni, da bo deležen agresivnega zaslišanja," ocenjuje bruseljski časnik. Oliver Varhelyi je bil v prejšnji sestavi evropske komisije pristojen za širitev, zdaj pa mu je predsednica komisije namenila precej manj pomemben resor. Kot komisar za širitev je bil Varhelyi zaradi favoriziranja držav kandidatk, v katerih je bilo spoštovanje vladavine prava in demokracije pomanjkljivo, deležen kritik. Poslanci pa bi se lahko tudi spomnili, da jih je lani označil za "idiote". V Budimpešti naj bi imeli že pripravljen načrt B, če bo prvi kandidat zavrnjen. A nekatere v Evropskem parlamentu skrbi, da bi se lahko Orban maščeval tako, da bi Bruselj vzel za talca in ne bi predlagal zamenjave.
Szijjarto kritičen do menjave
Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je bil danes kritičen do predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je v novi sestavi komisije madžarskega komisarja Oliverja Varhelyija premestila z resorja za širitev EU na resor za zdravstvo in dobrobit živali. Meni, da je bila njena odločitev del hinavščine Bruslja glede širitvene politike.
"Države Zahodnega Balkana na članstvo v EU čakajo že 14 let in pol, kar kaže, da večina v bloku nasprotuje širitvi," je na skupni novinarski konferenci s srbsko ministrico za gospodarstvo Adrijano Mesarović v Budimpešti izjavil Szijjarto. Vztrajal je, da so izjave uradnikov EU, ki v javnosti podpirajo širitev unije, v nasprotju s tem, kar govorijo za zaprtimi vrati.
Kateri kandidati bi lahko še imeli težave?
Bruseljski časnik med morebitne kandidate, ki bi lahko imeli težave v Evropskem parlamentu, uvršča še belgijsko zunanjo ministrico Hadjo Lahbib, ki naj bi za prihodnjih pet let od slovenskega komisarja Janeza Lenarčiča prevzela vodenje resorja za krizno upravljanje. Očita se ji, da je še kot novinarka na račun Rusije obiskala Krim, ki ga je Moskva leta 2014 priključila svojemu ozemlju. Poleg tega naj bi ji očitali tudi, da je kot zunanja ministrica dodeljevanje vize iranskim uradnikom.
Na udaru bi lahko bila tudi kandidatka za resor raziskav in inovacij, sicer nekdanja bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharieva. Leta 2018 je bila vpletena v škandal o prodaji bolgarskih državljanstev, ko je bila tudi kot bolgarska ministrica pristojna za pravosodje. Proti njej ni bilo vloženih nobenih pravnih postopkov, a njeni politični nasprotniki radi spomnijo na njeno povezanost z afero. Sicer je članica stranke Greb, ki je del EPP.
Kot zadnjega kandidata, ki bi lahko imel težave pri potrjevanju v Evropskem parlamentu, pa Politico omenja Glenna Micallefa z Malte. Vodil naj bi resor za medgeneracijsko pravičnost, je najmlajši med vsemi kandidati in doslej ni zasedal nobenega poltičnega položaja, ima pa izkušnje z delovanjem v Bruslju. Njemu bi lahko poslanci očitali, da ima premalo izkušenj.