Za boljše razumevanje jedrske energije je potrebno razumeti naravo tveganj, ki jih ta prinaša. Za odločanje o jedrski energiji na državnem referendumu pa je treba poznati in razumeti tudi tveganja, ki jih prinašajo alternative. Tveganja, ki jih prinašajo jedrske elektrarne so podrobno poznana in tudi predvidena v načrtovanju novih elektrarn. Potresna in poplavna varnost sta načrtovani daleč bolj rigorozno kot za katerekoli druge objekte. Debeli betonski in kovinski ščiti skupaj z varnostnimi protokoli preprečujejo, da bi radioaktivnost uhajala izven primarnega kroga.
Tudi iz ekonomskega vidika so jedrske elektrarne izredno predvidljive. Energijo proizvajajo mesece in leta pri konstantni moči, remonti goriva se predvideni leta vnaprej, cena urana pa vpliva na končno ceno energije le v nekaj odstotkih. Proizvodnjo in prodajo energije je s takšnim proizvodnim sistemom mogoče dolgoročno načrtovati, na tej podlagi pa je mogoče izdelati tudi finančno konstrukcijo za financiranje izgradnje novih jedrskih elektrarn s posojili.
V tem trenutku so največja finančna tveganja povezana s financiranjem posojil za nove jedrske objekte, saj so bile jedrske novogradnje na zahodu prepuščene tržnim obrestnim meram. Posodobljena evropska taksonomija bi lahko ta problem v EU kmalu rešila.
Kaj sploh so alternative? Vprašanje, ki si ga moramo postaviti pred referendumom, je, koliko nas bo stalo, če nove jedrske elektrarne ne bo. Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) kot alternativo novi jedrski elektrarni predvideva nekaj novih hidroelektrarn, vetrnic in pa ogromno novih sončnih elektrarn. Vetrnice je pri nas praktično nemogoče umestiti v prostor. Potencial za hidroenergijo je večinoma že izrabljen. Edino, kar ostane, so sončne elektrarne. Polne samooskrbe z energijo sonca ni možno doseči na nivoju individualnih gospodinjstev, niti na nivoju države. Ponoči in v zimskem času proizvodnja iz sončnih celic močno upade, zato je energijo potrebno zagotavljati na druge načine. Tako ni presenetljivo, da se energetski scenarij brez JEK2 zanaša na dobro mero uvoza in pa na postavitev novih plinskih elektrarn.
Kakšna so tveganja, ki jih prinašajo alternativni scenariji? Najdražja energija je na koncu tista, ki nam jo prodaja nekdo drug, ko jo mi potrebujemo. Zlasti v obdobjih, ko bo prišlo do nepričakovanih vremenskih sprememb bodo cene uvoza energije rasle. Tu so seveda tudi geostrateška tveganja. Veliko večino dobavnih verih pri vetrni in solarni industriji nadzira Kitajska. Zaloge plina po drugi strani pa se večinsko nahajajo v rokah avtokratskih režimov v Ruski federaciji, Savdski arabiji in Azerbaijanu.
Nestanovitna proizvodnja energije iz OVE, ki je odvisna od vremena, hkrati povečuje nihanja v ceni energije in destabilizira elektroenergetski sistem. Stabilizacijo omrežja in dopolnjevanje proizvodnje OVE v tem trenutku v tujini najpogosteje izvajajo plinske termoelektrarne in termoelektrarne na biomaso. S temi viri se tako na koncu dneva ne doseže bistvene uvozne neodvisnosti, dobavne verige pa hkrati temeljijo na mednarodni trgovini, ki se lahko zaradi nestabilnih mednarodnih razmer podre.
Številke, številke, številke. Dejstva, dejstva, dejstva. Ministrstvo za energijo ZDA ocenjuje, da bodo sistemi, sestavljeni zgolj iz obnovljivih virov in baterij, uporabnikom zagotavljali energijo po ceni v povprečju med 129 in 150 ameriških dolarjev na MWh. Z jedrsko energijo v energetski mešanici bo celotni sistemski strošek električne energije veliko manjši za kar 40 odstotkov. Predvidene cene energije z visokim deležem jedrske energije v energetski mešanici se gibljejo med 80 in 94 ameriških dolarjev na MWh.
Razlog za takšno razliko v ceni je, da so jedrske elektrarne prilagojene ustaljenim elektroenergetskim sistemom. Energijo proizvajajo konstantno, potreba po rezervi pa je omejena le na kratka obdobja remontov. Obnovljivi viri na drugi strani pa zahtevajo ogromno investicij v nadgradnjo omrežja, za njih je potrebno zagotavljati ogromno rezervo in graditi hranilnike. Končne cene energije v takšnem sistemu so za uporabnike veliko višje kot v sistemih, ki temeljijo na jedrskih elektrarnah.
Jasmin Feratović, Ljubljana