Bonbon
Družina sinic Paridae je razširjena po Evropi, Afriki, Aziji, Filipinih in Japonski. V šestih poddružinah je poznanih 60 vrst sinic, kamor so bile s pomočjo genetike natančno razvrščene v zadnjih desetih letih. V Sloveniji gnezdi šest vrst sinic, in to so: velika sinica (Parus major), plavček (Cyanistes caeruleus), močvirska sinica (Poecile palustris), menišček (Periparus ater), čopasta sinica (Parus cristatus) in gorska sinica (Parus montanus). Kot klatež se v Istri in na Krasu občasno pojavlja žalobna sinica (Parus lugubris), ki gnezdi na Balkanu in v Turčiji. Družini sinic je sorodna družina dolgorepih sinic Aegithalidae, ki združuje 13 vrst. Pri nas gnezdi in prezimuje samo ena vrsta, to je dolgorepa sinica (Aegithalos caudatus).
V Evraziji so sinice izven gnezdilne sezone večinoma klateži, kar pomeni, da ne poznajo klasične selitve v smeri sever-jug. V hudih zimah pa se tudi znaten del kontinentalne populacije sinic v iskanju hrane odpravi iz osrednjih delov Evrazije na več tisoč kilometrov dolga potovanja. Evropski del populacije se klati po Sredozemlju, Severni Afriki in Bližnjem vzhodu. S pričetkom hude zime je tudi na naših krmilnicah mogoče opazovati povečano število sinic. S svojim rumenim trebuhom in črno-belo glavo je najbolj opazna velika sinica, številčen pa je tudi plavček. Ostale manjše vrste sinic pozimi oblikujejo ohlapne skupne jate; tem se rada pridružita tudi rumenoglavi in rdečeglavi kraljiček. Po krošnjah in za lubjem gozdnega drevja skupaj iščejo hrano. Posamezni osebki sinic iz teh jat se pojavljajo tudi na podeželskih krmilnicah v bližini gozda. V gozdovih severne polovice Skandinavije in severne Rusije stalno živi laponska sinica (Parus cintus). Na ostro zimo se pripravi tako, da si na svojem teritoriju jeseni naredi zaloge borovih semen in žuželk, ki jih shrani pod drevesno skorjo.
Slastna živalska maščoba
Sinice gnezdijo v drevesnih duplih, zidnih in talnih luknjah ter gnezdilnicah. Gnezditi pričnejo že zgodaj spomladi, ko se jutranje temperature še spuščajo pod ničlo. Gnezda so temu primerno dobro grajena, za osnovo je mah, gnezdilna globelica pa je postlana s puhom, pri plavčku tudi s finim perjem. Sinice srdito branijo svoja gnezda pred konkurenti le na kratki razdalji, do približno 20 metrov, prosto gnezdeče ptice pevke branijo mnogo večje teritorije. Nič nenavadnega ni, da gnezdita dva para sinic na razdalji 10 metrov. Prehranjevalni teritorij pa je mnogo večji, nahaja se na razdalji nekaj sto metrov od gnezda. Da sinice ne poznajo izrazitega teritorialnega obnašanja in da zasedajo različne luknje, kjer koli jih pač najdejo, je verjetno pogojeno s tem, da kot sekundarni duplarji ne morejo natančno izbirati lege gnezdišča. Kadar naletijo na primerno luknjo, jo hitro zasedejo in pričnejo z gnezditvijo. Gorska in čopasta sinica pa si včasih izkljuvata v zelo trhlem lesu svoje duplo. V Istri velika sinica gnezdi tudi v krošnjah gostih cipres, gnezdo postavi na šope suhih iglic, ujetih med deblo in vejo. Takšna mesta na hitro izgledajo kot dupla in iznajdljive sinice jih rade izkoristijo. Med vsemi pticami pevkami imajo sinice najštevilčnejša legla, rekorder je plavček, ki lahko znese tudi 15 jajc! Sicer so povprečna legla velika od 8 do 12 jajc.
Prehrana sinic je zelo pestra, so žužkojede in semenojede ptice. Mladiče krmijo z žuželkami, pajki in malimi talnimi nevretenčarji. V drugi polovici poletja pričnejo posegati po drobnem semenju, med katerimi naravnost obožujejo semena iglavcev in sončnice. Poleg tega jim gre pozimi zelo v slast živalska maščoba, s katero jim lahko postrežemo na več načinov. Zanje naredimo lojene pogače, v stopljeno maščobo dodamo zmlete orehe, lešnike in sončnice, poleg tega na drevesne veje obešamo še kose govejega loja. Za zimsko krmljenje ptic lahko uporabimo katerokoli maščobo: svinjsko, piščančjo ali ovčjo. Pticam ponudimo, kar imamo pri roki. Najhitreje in z najmanj packarije pticam pripravimo goveji loj in ostalo maščobo tako, da jo čimbolj drobno zmeljemo.
Že v drugi polovici jeseni se sinice vseh vrst približajo naseljem in nas s svojo prisotnostjo pričnejo opozarjati na skorajšnji prihod zime. Najprej se številčneje pojavijo v vaseh, z napredovanjem zime pa tudi v mestih. So najzvestejše obiskovalke krmilnic. Naše krmilnice obiskujejo velika sinica, plavček, močvirska sinica, menišček in čopasta sinica. Gorska sinica je stalnica visokogorskih iglastih gozdov in se po nižinah na krmilnicah ne pojavlja. Največja izmed sinic je velika sinica z dolžino 14 cm, ostale vrste so opazno manjše, dosežejo med 11 in 12 cm. Pri krmilnicah, ki so postavljene v bližini gozda, se občasno pojavljajo jate dolgorepih sinic. Najraje se hranijo na kosih loja obešenih v drevesne krošnje.
Zaloge za hude čase
V Angliji so na zimskih krmiščih z obročkanjem ugotovili, da je med vsemi vrstami sinic plavček najbolj izrazit klatež. Izkazalo se je, da kadar plavček pozimi naleti na večjo količino hrane, se na takem mestu ne glede na vremenske razmere hrani samo nekaj dni, nato pa se premakne za nekaj deset kilometrov. Ravno nasprotno navado ima velika sinica - kadar naleti na bogate vire hrane, pri njih ostane, dokler hrane ne zmanjka, in če je to dobro založena krmilnica, se bo ob njej zadrževala do konca zime. Močvirska sinica se na večjo količino hrane odzove enako kot brglez, okoli krmilnice neutrudno skriva višek semen za drevesno lubje.
Pri podrobnem opazovanju ptic, ki se zbirajo ob dobro založenih krmilnicah, boste lahko opazili, da so velike sinice prve izmed naših malih ptic pevk, ki se že konec novembra formirajo v pare. V toplih poznojesenski dneh se par že skupaj ogleduje za primernim gnezdiščem. Ko najdeta ustrezno gnezdišče, največkrat je to gnezdilnica ali zidna luknja, prične v začetku zime samica v gnezdišču prenočevati. Spalnega gnezda ne gradi, prenočuje na golih tleh ali ostankih predhodnega gnezda. Dokaz prenočevanja so iztrebki, ki jih pušča za seboj, do konca zime se jih lahko nabere več kot sto. Ko spomladi prične z gradnjo gnezda, v gnezdnem gradivu ne pušča več svojih iztrebkov. Nočno iztrebljanje v gnezdišču je zanimiva posebnost velike sinice, nasploh če pomislimo, kako temeljito kasneje med gnezdenjem skrbi za higieno mladičev.
V mnogih evropskih mestih imajo po parkih nameščene krmilnice, kjer meščani lahko krmijo ptice. Dlje ko traja zimsko krmljenje, več ptic lahko opazujemo pri krmilnici. Ob koncu zime se pri krmilnici lahko zbira več deset sinic. Mnoge, predvsem plavčka in veliko sinico, lahko spomladi obdržimo na naših vrtovih z gnezdilnicami.
