Čez Alpe in doline v terme in najmlajše mesto

Gost, naveličan običajne turistične ponudbe in (pre)turističnih krajev, bo dopoldan prispel na Ljubno. Tam se bo v hotelu Planinka malo okrepčal z domačimi lokalnimi dobrotami, nato pa ga bodo odpeljali do Ribiškega jezera, kjer bo lahko lovil ribe (če tega še ne bo znal, ga bodo naučili), nato pa mu bodo v kampu Naturplac ribo na odprtem ognjišču spekli. Po kosilu si bo lahko malo odpočil v kakšni viseči mreži ob bregu osvežujoče Savinje, nato pa ga bodo člani Doline avantura zapeljali do tistega dela struge Savinje, kjer je najbolj optimalen spust z raftom. Ob vrnitvi v hotel Planinka si bo lahko ogledal flosarsko zbirko, ki je v neposredni bližini hotela. A ne kar tako; flosarijo mu bo opisal človek, ki se je s tem pred leti v resnici ukvarjal. Poln vtisov bo dan zaključil z gastronomsko dogodivščino restavracije hotela Planinka. Vse za 230 evrov.

"Štiri stene" niso dovolj

Tako nekako je videti eden od skupno desetih novih turističnih paketov, ki so jih v minulih tednih v okviru lansiranja nove turistične znamke savinjsko-šaleške (Saša) regije pripravili. V projektu, ki ga je vodila območna razvojna agencija regije Saša, vrednem 114 tisoč evrov (97 tisoč evrov je nepovratnih sredstev Evropske unije), je poleg turističnih ponudnikov doline sodelovala kopica strokovnjakov s področja turizma. Vsi so si bili edini v tem, da turisti ne hodijo v nove kraje le na oglede, temveč želijo tudi kaj doživeti. "Štiri stene in voda nista dovolj. Pomembno je turistu ponuditi kaj več, zato si želimo povezovanja. Vrtičkarski turizem nima prihodnosti," je dejal direktor Term Topolšica Bojan Trifković.

Ne pričakujejo masovnega turizma

Sam se še zelo dobro spomni tudi vseh neuspelih poskusov povezovanja turističnih ponudnikov v dolini. Pred več kot dvajsetimi leti so poskušali ustanoviti skupno podjetje, a je, še preden je zaživelo, padlo v vodo. Potem je bilo še nekaj poskusov; vsi so se končali klavrno, se spomni. Prav zato je pobuda razvojne agencije toliko bolj pohvalna, poudarjajo udeleženci, saj je eden največjih izzivov ta, kako posaditi vse ponudnike za isto mizo, četudi na deklarativni ravni vsi čutijo, da je treba sodelovati.

Podaljšati sezono in dneve bivanja

Ob določenih dnevih v letu se sicer zdi, da je predvsem Logarska dolina že sedaj prenasičena s turisti ali vsaj s pločevino. "To je nekoč ugotavljala tudi tuja televizijska hiša, ki je v Logarsko prišla ravno 15. avgusta, ko je, tako kot okoli prvega maja, največ ljudi. Ampak obisk je skoncentriran le na določene dneve. Sezono želimo raztegniti, jim ponuditi kaj tudi zunaj glavne turistične sezone. Želimo tudi, da gostje dlje časa tu ostanejo in tudi v globino spoznajo to dolino. Ni vse v številkah, temveč predvsem v doživetjih. In da ljudje, ko enkrat pridejo sem, vedo, kaj si želijo naslednjič ogledati. S temi povezavami želimo prav to spodbuditi. Da tisti, ki pridejo, vedo, zakaj so prišli. Da spoštujejo to naravo. Da bo ta turizem zanje zanimiv, ob tem minimalno škodljiv za naravo in koristen za domačine," poudari Slapnik.