Selitev iz Ljubljane: Direkcija za vode po novem bliže šefovemu domu onstran Trojan

Ne zaradi prihrankov - ti ne bodo veliki, na letni ravni naj bi znašali 10 tisoč evrov -, zaradi decentralizacije in zmanjšanja prometa v prestolnico je novi sedež Direkcije RS za vode, ki ga vodi Celjan Roman Kramer, v Celju. "Uvodoma naj poudarim, da je uspel pomemben korak k decentralizaciji te države, to je selitev enega sedeža pomembne državne institucije," je ob otvoritvi novih prostorov direkcije na Mariborski cesti v Celju poudaril okoljski minister Andrej Vizjak. "Gre za simbolni korak, ki je trajnostno naravnan, saj bo s tem prometni pritisk na naše glavno mesto manjši. Menim pa, da pri tem ne smemo ostati. Konkretno bomo na ministrstvu za okolje selili še Agencijo za radioaktivne odpadke iz Ljubljane v Krško. Tudi to je pomemben korak, saj se bo v kratkem začelo graditi skladišče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov in je prav, da je agencija, ki je to investicijo vodila, v neposredni bližini delovišča."

Je pri selitvi lokacije imelo pomembno vlogo tudi dejstvo, da je Kramer Celjan? "No, seveda, tudi to je pomemben razlog, gotovo," je dejal minister. "Drugi pa, da se išče primerna lokacija glede na kraj, kjer so zaposleni, kjer so na voljo ustrezni prostori. Upam, da me bodo kolegi iz vlade posnemali in tudi sami kakšno agencijo, direkcijo preselili iz Ljubljane. A ne le na papirju, potem pa so vsi v poslovni enoti Ljubljana, temveč da se dejansko preseli, kot se je v tem primeru."

​Vodotoki niso le v Ljubljani

"Verjamem, da je današnji dogodek uvod v širši proces decentralizacije Slovenije. Sem vesel, da ima ta vlada v genskem zapisu tudi regionalno in lokalno komponento in upam, da bo še dolga operativna," je ob tem poudaril celjski župan Bojan Šrot, ki večkrat izpostavi dejstvo, da je uradni sedež Družbe RS za avtoceste tudi v Celju, a konkretno je v Celju le njegov arhiv. Kramer je selitev peljal bolj strateško, saj je zaposloval predvsem ljudi iz vzhodne Slovenije oziroma "s te strani Trojan". Enako bo veljalo tudi v prihodnje, napoveduje. "Sem se seli okoli 25 zaposlenih. Se pa bomo še širili in pri tem bomo zaposlovali ljudi z vzhodnega dela. Ker strokovnjakov je v Sloveniji še veliko, a redko se kdo odloči, da se bo vozil v Ljubljano v neki organ. Če organ pripeljemo izven Ljubljane, potem bomo tudi stroko dobili," razlaga Kramer.

"Ustanovitev direkcije leta 2016 je šla v napačno smer, ker so želeli centralizirati vodno gospodarstvo, ki je razpršeno po celi Sloveniji. Vodotoki in potoki, jezera niso le v Ljubljani, zato je zelo pomembno, da sektorji po celi Sloveniji (teh je osem) vodijo politiko vodnega gospodarstva. Zato si že leto dni prizadevamo, da jih strokovno krepimo s kadri, da lahko to vodijo, ker oni poznajo, oni vedo, kje so težave. Zaradi tega smo preselili sedež iz Ljubljane, da se tudi na simbolni ravni pove, da vodno gospodarstvo ni centralizirana dejavnost, ampak mreža, ki pokriva celotno Slovenijo." In zakaj prav Celje? Zaradi vsaj dva tisoč let stare poplavne zgodovine? "Celje je logična izbira. Je bogato z vodo, šest rek se tu stika. V preteklosti se je pokazalo, da lokalna skupnost dobro razume zakon o vodah, ki govori, da sta za poplavno varnost odgovorna dva, država in lokalna skupnost. Ta je pripravljala dokumente za poplavno varnost in s tem ji jo je uspelo skoraj popolnoma rešiti. Še nekaj suhih zadrževalnikov je treba zgraditi, potem bosta Celje in Laško varna. Če parafraziram Neila Armstronga, je to majhen korak za direkcijo, ampak velik za vodno gospodarstvo," je poudaril Kramer.

​Začasni nasip ne bo začasen

V Celju je sicer njegova direkcija pred meseci začela graditi tako imenovani začasni nasip, ki bi večji del Špice in Medloga v Celju rešil poplav, vsaj osem hiš pa bo kljub temu še vedno poplavno ogroženih. Ali kot ocenjujejo sami, celo bolj ogroženih. Dela so stekla brez gradbenega dovoljenja, ker Kramer ni želel izgubljati časa. "Sedaj imamo pravnomočno gradbeno dovoljenje," je pojasnil.

"Nasip bo do konca leta zgrajen. Začenjamo pa tudi pripravo na gradnjo suhih zadrževalnikov v Levcu." Kot je dodal Kramer, so s kmeti, ki so bili močno proti umeščanju suhih zadrževalnikov, dosegli konsenz; pogovore je vodil žalski župan Janko Kos. So pa zato, da so dosegli soglasje, nekaj suhih zadrževalnikov modificirali. "To sodi v drugo fazo urejanja Savinje in za to fazo je predvidenih 60 milijonov evrov evropskih sredstev." Bodo potem nasip, ki ga šele gradijo, odstranili? Vendarle se je o tej rešitvi, četudi je vredna 3,5 milijona evrov, govorilo kot o začasni rešitvi. "Ni začasen ukrep, tudi pozneje bo še vedno koristen in bo ostal kot nasip. Po njem je speljana pešpot. Potem ko bodo suhi zadrževalniki zgrajeni, bomo porušili le te dodatne zidove," je povedal Kramer.