Sanja Verovnik
Na Ptujskem polju, v vasi Podvinci, stoji Kmetija Čeh, ki sta jo pred petimi leti prevzela "ta mlada dva" - Sandra in Matjaž Čeh. Sveži veter je na kmetiji, ki se je desetletja ukvarjala z mlečno proizvodnjo, prinesel tudi pridelavo in predelavo krompirja, česna in čebule. S temi izdelki so že osvojili trg, nenazadnje so na letošnjem Festivalu Dobrote slovenskih kmetij odnesli kar šest zlatih priznanj, potem ko je družinska kmetija pred štirimi leti postala tudi ptujska kmetija leta. Na kmetiji živijo štiri generacije. Vsi delajo na kmetiji, to je tudi njihov edini prihodek. "Res imamo na razpolago kar nekaj pridnih rok, a dejstvo je, da imamo tudi ogromno dela," poudari Sandra Čeh, snaha pri hiši. "Če kateri član manjka, se to pozna pri delu, saj imamo vsi - od najmlajšega do najstarejšega, točno določena opravila. Veliko del opravimo skupaj, skupaj sprejemamo tudi odločitve in načrtujemo." V hlevu imajo okrog 450 glav goveje živine, obdelujejo 65 hektarjev površin in skrbijo za pet hektarjev gozda. Trudijo se, da čim več krme pridelajo doma, da vzredijo kakovostno govedino, dokupijo le beljakovinske mešanice in koncentrate.
Stavijo na kakovost in domače
Čehovi stavijo na butično, domače in kakovostno. "Bolj, kot se trudiš za pridelek, boljši je," so prepričani. Sandra Čeh, po izobrazbi vrtnarka in inženirka kmetijstva in krajine, je polna novih izzivov. Zato se tudi ni čuditi, da je iz čebule in česna naredila prav posebno zgodbo: "Dolgo sem razmišljala, kaj bi lahko naredili s čebulo, ki je poškodovana, ali ima kakšno lepotno napako. Ta čebula seveda ni za to, da bi jo vrgli proč, ni pa tudi za prodajo. Sklenila sem, da bi bilo najbolje, če jo posušimo." Tako so jo posušili in zmleli. Mleto čebulo lahko po njenih besedah uporabimo povsod, kjer sicer uporabljamo svežo, pa tudi pri jedeh, katerim med pripravo dodajamo tekočino. Mleta in posušena čebula namreč mnogim jedem izboljša okus in da potrebno gostoto, še pojasni mlada kmetovalka. Poleg ptujske čebule, značilne rdeče barve, znane tudi kot ptujski lük, ki je konec leta 2011 postal zelenjava z zaščiteno geografsko označbo ZGO Evropske unije, Čehovi sadijo še eno slovensko sorto, belokranjsko čebulo, ki jo imajo ljudje zelo radi, saj se najpogosteje uporablja v solatah, tekne pa tudi narezana na kolobarje, kot spremljava k mesnim jedem ali različnim namazom. Sandra Čeh pa je našla tudi imeniten način, kako iz česna narediti okusen čips. Klasičnemu česnovemu čipsu je dodala še takšnega z okusom po vrtninah, pa tudi česnov prah, ki je lahko dodatek k različnim jedem, ki ga pridelujejo na kmetiji, je dveh okusov: klasičen, česnov, ali z dodatkom vrtnin. Za vse te "iznajdbe" so Čehovi letos na festivalu Dobrote slovenskih kmetij osvojili kar šest zlatih priznanj. Zadovoljstva seveda ne skrivajo, saj so mnenja, da je vsako priznanje, ki ga prejmejo, nagrada za njihov trud, hkrati pa tudi potrditev, da so izdelki kakovostni. Prodajajo jih izključno v trgovini, ki deluje v sklopu kmetije, nekaj pa jih je na voljo tudi v okoliških butičnih trgovinah.
V kmetijo je potrebno vedno vlagati
Čehovi opažajo, da se je zanimanje za domače izdelke nekoliko povečalo, vendar še vedno ne tako, kot bi si lokalni pridelovalci to želeli. Zanimivo je, da med kupci prevladujejo predvsem mladi, medtem ko je za mnoge starejše domača hrana nedosegljiva tudi zaradi nekoliko višjih cen, pravi Sandra Čeh: "Mnogi si ne morejo privoščiti slovenskega paradižnika in jim ne preostane drugega, kot da v trgovini kupijo cenejšega - španskega, ki seveda ni niti približno tako okusen kot domač." Prepričana je, da lahko za prihodnost slovenskega podeželja veliko naredimo sami in predvsem otroke naučimo pravilnega odnosa do doma pridelane hrane, predvsem pa jih seznanimo s življenjem in delom na podeželju. "Vedno znova smo presenečeni, ko naše stranke ugotovijo, da večino del na kmetiji ne opravimo več ročno, temveč s pomočjo strojev," se smeji Čehova, ki pravi, da moraš v kmetijo vedno vlagati, da lahko greš s časom naprej. Zato tudi Čehovi veliko vlagajo v razvoj, v zadnjih letih so posodobili strojni park, lani pa postavili nove stolpne silose.
