Tadej Pogačar po drugi zmagi na Touru: Zame je podobno kot takrat, ko sem se igral z bratovimi prijatelji še kot otrok

Na tak način si je na 108. dirki po Franciji privozil tudi drugo zmago in hočeš-nočeš stopa v družbo največjih asov v vsej kolesarski zgodovini. Le še osem jih ima več zmag na Touru, že zdaj je ob boku takih (dvanajstih), kot so Gino Bartali, Fausto Coppi, Laurent Fignon, Alberto Contador, če naštejemo le tiste, ki so nam blizu. Je pa pri 22 letih najmlajši z dvema zmagama. Zato ni čudno, da mu vsi po spisku napovedujejo izjemno bleščečo kariero in številne rekorde.

"Tako vesel sem, da sploh ne morem opisati," mladenič s Klanca pri Komendi ni našel besed, ko je bila dokončno potrjena rumena majica, čeprav je zadnja dva tedna vozil z ogromno prednostjo, v zadnjih dveh pirenejskih zmagah pa je z etapnima zmagama le še potrdil prevlado. Le zelena majica ni njegova. Vse tri druge, tudi pikčasta in bela, so drugo leto zapored njegove. Tako je po zmagi in pred slavjem z moštvom kapetan Emiratov odgovarjal novinarjem z vsega sveta, ki so bili navdušeni ne le nad njim, ampak nad kar petimi slovenskimi zmagami. Dve je osvojil Matej Mohorič.

"Ne počutim se nič posebnega. Rad bi le navduševal otroke, da bi kolesarili s takšnim veseljem kot jaz. Slovenci smo bili vedno dobri in vedno smo želeli zmagovati. Zato mi je lepo, da se to uresničuje. Vedno sem vesel, ko pridem domov in vidim na kolesih ogromno ljudi. V Franciji sem imel veliko podporo. V kronometru sem užival v vsakem kilometru, čeprav sem zelo trpel. Dal sem vse od sebe. Je pa bilo povsem drugače kot v peti etapi, veliko več je bilo adrenalina. Zadovoljen sem z osmim mestom, odlično mi je šlo, čeprav v nogah nisem imel več nič."

Ste že kaj razmišljali, kako naprej? Boste še naprej dirkali in podirali rekorde na Touru ali boste poskušali zmagati tudi na Vuelti in Giru?

"Seveda želim nastopiti na Giru, ki je bil vedno ena mojih najljubših dirk, in spet na Vuelti, ki je bila moj prvi grand tour, imel sem se odlično. V prihodnosti bom zagotovo nastopal na obeh. Trenutno pa se želim spočiti, uživati v trenutku, zabavi, ki bo sledila v Parizu. Nato pridejo olimpijske igre in potem bomo videli, kam me bo peljala pot."

V Francijo ste prišli deset mesecev po prvi zmagi. Presenečenje je bilo vas videti tako motiviranega, morda celo bolj kot lani. Na kateri točki v tem vmesnem času ste se odločili, da se vrnete po zmago?

"Niti ne vem. Lanska sezona je bila posebna. Ni bilo veliko prostora za slavje zaradi vseh omejitev, zelo hitro sem bil spet na dirkah in potem na zimskih pripravah. Nisem veliko razmišljal o Touru, ampak imam vedno v glavi, da dirkam najboljše, kar se da, da potrjujem svoje dosežke. Če sem iskren, sem bil tokrat samozavesten šele po prvem tednu Toura. Prej sem ga vzel bolj na lahko, da vidim, kaj se bo zgodilo. Sem pa res bil ves čas zelo motiviran."

Letos smo vas lahko bolj spoznali kot osebnost, ste kar zabaven fant. Delate grimase na tiskovkah drugih, stresate šale. Je to, ker ste postali bolj domač v medijskih obveznostih?

"Mogoče se res boljše počutim v tej vlogi. Mislim pa, da bolj zato, ker sem še kar mlad in uživam življenje. Če se ne bi zabaval ob tem, kar počnem, se ne bi počutil dobro. Tako gre življenje lepše skozi (smeh)."

Rekli ste, da bo Jonas Vingegaard zelo kmalu zmagal na Touru. Kje boste vi takrat?

"Jonas je bil odličen te tri tedne, že na dirki po Baskiji je bil drugi (za Rogličem in pred Pogačarjem, op. p.). Če bo naslednje leto še bolj motiviran, bo imel velike možnosti za zmago. Zelo dober je v kronometru, močan v gorah, ima odlično moštvo, vse pogoje za velike uspehe. Kolesarstvo je takšno, da včasih zmagaš, včasih izgubiš, zaradi tega ga imamo radi."

Alan Peiper, športni direktor pri Emiratih, je bil zelo čustven, ko ste v kronometru prečkali ciljno črto. Ni povsem zdrav in se je zelo potrudil, da je prišel v Francijo. Kakšno vlogo je imel v vaši karieri in ob lanski zmagi?

"Prvič sem ga srečal pred tremi leti v trening kampu in ga zelo spoštujem. Že na prvi dirki med profesionalci v Avstraliji je bil ob meni. Bila je to čudovita izkušnja, nikoli je ne bom pozabil. Zelo dober športni direktor je in človek, velik vpliv ima name. Od takrat imava odličen odnos. Veliko me je naučil, več o življenju kot o kolesarstvu. Da je prišel na start drugega kronometra, je bilo zelo čustveno tudi zame. Zelo sem bil vesel, da sem ga videl po nekaj mesecih, da je bil z mano in me podpiral na še eni odlični francoski pentlji."

Bi lahko zmagali z več kot pet in pol minutami prednosti?

"Mislim, da ne, da sem dal vse od sebe. V Pirenejih sem z dvema etapnima zmagama izvlekel maksimum. Saj sem poskusil napasti prej, ampak si nisem mogel ustvariti prednosti."

Kdaj je bilo lažje zmagati, lani ali letos?

"Ne vem, kdaj je bilo težje, obakrat je bilo na najvišji možni stopnji, vsak dan smo šli na polno. Dirki sta se zelo razlikovali, lani je bilo manj stresa, letos veliko obveznosti zaradi rumene majice, tiskovnih konferenc in ostalega. To je zame težji del kolesarjenja."

Kateri trenutki vam bodo najbolj ostali v spominu?

"Moj najljubši je bila zmaga na Col de Portet po odlični ekipni predstavi v celi etapi, v tem rangu pa je tudi, da sem v soboto Allana Peiperja."

V zadnjih dveh tednih ste na praktično vsaki tiskovni konferenci hvalili svojo ekipo. Se vam zdi, da je bila z naše strani podcenjena ali ste jo želeli na tak način motivirati?

"Ne vem, to mi je prišlo na misel. Povem, kar mislim. Brez njih ne bi zmagal na tej dirki, močno narobe bi se lahko odvila."

Dostikrat smo v zgodovini te dirke videli napad iz jeze, maščevanja, z željo po zlomu tekmecev. Za vas pa se zdi, da to počnete iz užitka. Kakšne emocije vas prežemajo v odločilnih trenutkih?

"Zame je podobno kot takrat, ko sem se igral z bratovimi prijatelji še kot otrok. Vedno poskušam zmagati in se ob tem zabavati, uživati v športnih bojih. Tudi če kdaj izgubiš, to sprejmeš. Če sem jezen, se zame nič ne spremeni, kolesarstvo mi je v veselje, ker je čudovit šport."

Dan po Parizu sledi pot v Tokio. Se vidite tam spet dirkati na polno?

"Ni veliko časa za regeneracijo, treba se bo prilagoditi na časovno razliko. Na Japonskem sta izjemni vročina in vlaga. Šel bom po nove izkušnje, pristopil bom pozitivno in z veliko motivacijo, ker so na sporedu le na vsaka štiri leta oziroma zdaj pet. Zagrabil bom priložnost in poskušal dirkati za zlato medaljo."

Nam poveste kaj o vašem prvem tekmovalnem kolesu?

"Bilo je italijansko, znamke Billato, aluminijasto, svetlo zeleno. Na prvem treningu sem padel, ker nisem znal odpeti pedala. Na te čase imam lepe spomine, ker sem treniral z bratom in prijatelji na domačih cestah."