Začeli bi z vprašanjem o morebitni kandidaturi za predsednico države. Na lestvici priljubljenosti ste zelo visoko, vaše ime je edino, ki se omenja v povezavi z možnimi kandidatkami in kandidati za ta položaj v prihajajočem supervolilnem letu. Kje ste danes, kakšna je vaša odločitev?
(smeh) "Kandidature nisem napovedala, zato je tudi preklicala ne bom. Me pa res kar precej ljudi nagovarja k temu. O tem bom resno premislila, si pa najbolj želim odgovorno dokončati mandat poslanke Evropskega parlamenta. Zdi se mi tudi, da so bolj pomembne prihajajoče državnozborske volitve in na njih bom pomagala stranki NSi."
Ampak vseeno - na zadnjih predsedniških volitvah se je pokazalo, da so lahko prepozni vstopi v volilno bitko tudi usodni, ne glede na to, da sta bila favorita takrat že bolj ali manj oblikovana.
"No, v Sloveniji se težko skrijem, ker sem že dvajset let v politiki. Vem, da me ljudje dobro poznajo, vemo pa tudi, da so zmagovali kandidati, ki so se tik pred zdajci odločili za kandidaturo, kot je bil nekdanji predsednik republike Danilo Türk. Po moji presoji torej zgodnja kandidatura ni odločilnega pomena. Morda je celo glavni namen nekaterih akterjev, da me skurijo, kot se temu pravi."
Če bi ta intervju nastal zelo blizu volitev, kakšne bi bile vaše dileme pred vstopom v volilno bitko?
"Glavne dileme? Po eni strani si moraš to funkcijo zelo želeti ..."
Si jo zelo želite?
(smeh) "Mogoče bolj v preteklosti kot sedanjosti. Slovenska politika je postala dokaj zakomplicirana, zahtevna in ljudje imajo zelo velika pričakovanja. Vprašanje pa je, ali lahko na funkciji predsednika države zdajšnja pričakovanja ljudi kdo tudi zares izpolni."
Omenili ste velika pričakovanja. A prav zdaj imamo predsednika, ki se je sam odrekel vsem avtoritetam, tudi moralni. Se pa vseeno zdi, da ljudje od takšne funkcije pričakujejo vsaj jasna stališča. Sploh, če pogledamo, v kakšnem stanju je država.
"Zagotovo. Predsednik, ki predstavlja državo in državljane, mora biti moralna avtoriteta. Dejstvo pa je, da je tudi predsednik samo človek, zato ima takšne in drugačne napake. To so lahko človeške napake. Zagotovo pa mora imeti čisto ozadje, kar zadeva korupcijo, imeti mora politično kredibilnost. In poštenost. Predvsem pa morajo ljudje verjeti, da se bo zavzemal za resnico, pravico, za dobro vseh državljanov."
Če ostanemo še za trenutek na polju hipotetičnega. Če bi kandidirali in bili uspešni, bi dobili prvo žensko na takšnem položaju.
"Za kratek čas smo imeli predsednico vlade. To je bila prva taka funkcija. Žal še nismo imeli predsednice parlamenta ali predsednice države. Prav to izpostavljam tudi v Evropskem parlamentu, ki je imel doslej samo dve predsednici. Zavzemam se, da bi Evropska ljudska stranka, ko se bodo na polovici mandata zamenjali funkcionarji, predlagala kandidatko za predsednico. Najbrž jo tudi bomo. Podobno si želim tudi za Slovenijo. Seveda nisem edina ženska v državi, ki bi lahko kandidirala. Upam pa, da bodo tako moški kandidati kot ženske kandidatke kredibilni, da bomo imeli večjo možnost izbire, da ne bomo že vnaprej rekli, da je vse skupaj brez smisla, da torej ni nikogar, ki bi si to funkcijo zaslužil. Upam in verjamem, da bomo imeli tudi zaupanja vredne kandidatke. In kandidate."
Ko smo že pri političarkah. Ena zapušča oziroma je zapustila politično prizorišče. Angela Merkel v Nemčiji. Kako vi vidite prednosti žensk v politiki?
"Nemško kanclerko bomo - tudi v Evropi - zelo pogrešali. Vesela sem, da je dobila odlikovanje slovenske države za zasluge pri sodelovanju med Nemčijo in Slovenijo. Znala je poslušati, potem pa iskati rešitve in sklepati kompromise. V tem je bila odlična. EU namreč temelji prav na tem - miroljubnem dogovarjanju, sklepanju kompromisov, iskanju skupnih točk in za vse sprejemljivih rešitev. Nekateri moški kolegi, ki so bolj nagnjeni k hitrim in zelo konkretnim ali avtokratskim odločitvam, ji očitajo kompromisarstvo, vendar mislim, da je tudi zaradi tega bila EU močna, saj je tudi z njeno pomočjo znala poiskati kompromise in rešitve za najtežja vprašanja. Na nož, na silo lahko izzovemo le dodatno silo ali pa takšne odločitve, zaradi katerih nas potem boli glava. Prepričana sem, da je opravljala, tudi v imenu drugih evropskih voditeljev ali pa celo Evropske komisije, zelo težke naloge. Ljudje pa so ji predvsem - zaupali. Delala je seveda tudi napake, zagotovo, ampak ljudje so ji kljub temu zaupali. Je kredibilna oseba in taka, ki želi dobro za vse in ne zase."
Ženske, ki so vodile države, vlade, ključna ministrstva v tem neprijaznem in težkem času pandemije, so, kot smo lahko videli, bistveno bolje opravile svoje delo. Predvsem kar zadeva komuniciranje z državljani. Veliko več razumevanja in sočutja za stiske ljudi je bilo prepoznati.
"Se strinjam. Ženske premoremo več čustvene inteligence in morda celo manj želje po uveljavljanju lastnih zamisli. Situacijo presodimo z več zornih kotov; političarke pa so nasploh znale bolj pridobiti zaupanje ljudi. Pri moških včasih nastane občutek, da delajo nekaj na silo, da hočejo uveljavljati svojo voljo in to lahko državljane odbija. Zato menim, da je v takšnih kriznih situacijah izredno pomembno, da je na čelu oseba, ki je sposobna pogledati na stanje širše, bolj človeško, najti pravo rešitev in o tem prepričati tudi državljane."
Kako glasno pa do Bruslja odmevajo protivladni protesti?
"Ljudje protestirajo v številnih evropskih državah. Slovenija torej ni nič posebnega, seveda pa bolj odmevajo, ker predsedujemo EU, ker smo gostili voditelje številnih držav v zadnjem času, zato je bilo v Sloveniji tudi več kamer in novinarjev. Žal mi je, da nastajajo takšni protesti."
Je bilo posredovanje policije na zadnjem protestu - do zob so bili oboroženi, z vodnim topom in solzivcem - po vaši presoji upravičeno?
"Obžalujem, da protesti sploh so. Nasprotujem pa vsakemu grobemu nasilju tako pri protestnikih kot tistih, ki nas varujejo. Tega protesta, o katerem govorimo, pa ne podpiram. Zbiranje je bilo prepovedano, država je bila odgovorna za varovanje številnih državnikov ... Kdor se je znašel na tem protestu, je pač moral prevzeti odgovornost za posledice in za to, da je doživel, kar je. Žal mi je za vse tiste, za otroke, ki so bili po naključju na kraju protestov. Tisti, ki pa so se namerno udeležili tega protesta, pa morajo nositi posledice. Oceniti sicer ne morem, ali so bili ukrepi policije prekomerni ali ne, nisem bila tam in ne poznam meril, po katerih se sprejemajo takšni ukrepi, vem pa, da bi lahko bilo še več ljudi ranjenih, lahko bi bilo še več nasilja ... Veste pa, kakšni smo Slovenci. Če je tako, ni prav, če je drugače, ni prav. Kadar so bili ukrepi preblagi, smo rekli, da so nas slabo varovali; če se uporabi več vode in solzivca, pa smo zgroženi ... Tisti, ki nasprotujejo vladi, to lahko vedno izrazijo na miren način. Navsezadnje bodo čez nekaj mesecev volitve in na njih lahko nasprotovanje najbolje izrazijo. Žal pa je preveč takih, ki gredo na proteste zaradi vandalizma in ker vidijo možnost, da tam sprostijo svojo agresijo. To pa je vsega obsojanja vredno, to odločno zavračam."
Rekli ste, da ne morete oceniti, ali je bilo posredovanje policije ustrezno, so si pa to pravico vzeli v največji koalicijski stranki, SDS. Branko Grims, denimo, je dejal, da je bil "veličasten dan za Slovenijo. Dokončno je šla v zgodovino socialistična ljudska milica in dobili smo moderno, učinkovito policijo."
"Njihovih izjav ne bom komentirala. Meni je sicer žal, da mora policija poseči po takšnih sredstvih, zagotovo to tudi za policiste ni enostavno, v nobenem primeru pa niso pohvaljeni. Če so preostri, jih grajamo, če so premili, jih grajamo. Želim si, da bi policija svoje delo opravljala profesionalno in neodvisno od dnevne politike. Da bi dobro varovala ljudi, premoženje in preprečevala nasilje."
Množica na protestih je heterogena, v prestolnico prihajajo ljudje z vseh koncev Slovenije. Vsem sta skupna bes in jeza. Kako jih pomiriti?
"Mirni protesti so demokratična pravica ob spoštovanju vseh ukrepov. To je vedno pravica ljudi. Nasilju, kot rečeno, nasprotujem. Bodo pa kmalu volitve. V demokratični ureditvi so prav volitve najmočnejše - ne bom rekla orožje - orodje, da izrazimo svojo demokratično voljo in sprejmemo najboljše odločitve."
Ampak kako državljane pomiriti kratkoročno? Pomiriti to jezo?
"Tudi jaz imam rada svojo domovino, tudi jaz se ne strinjam z vsem, kar se dogaja v družbi, a nobeno nasilje ne more privesti do boljše družbe. Tudi od najvišjih institucij, ne samo predsednika države ali vlade, pričakujem umirjene, spravljive tone, da ostanemo normalna, mirna družba, da živimo v varni državi, po kateri smo vedno sloveli. In da zavračamo vse tiste skrajneže, ki to stanje v družbi izkoriščajo in ji delajo škodo. Škodo pa povzročajo nedolžnim ljudem. Tega se moramo bati in zato pozivam k mirnemu sožitju, četudi imamo različna videnja, mnenja."
Se pa verbalni in fizični napadi, denimo na novinarje, stopnjujejo. Retorika vladajočih, da novinarji lažemo, je očitno posvojena. Gre za sistematično taktiko vladajočih, predvsem po socialnih omrežjih.
"Ta komunikacija preko socialnih omrežij je ... nemogoča. Absurdna. Tudi sama doživljam veliko tega - od lažnih obtožb do zmerjanj - in vsega tega je preveč. Tega smo deležni vsi, ki smo nekje izpostavljeni. Ne samo novinarji, tudi navadni državljani in mi, politiki. Moramo pa paziti, da ne nasedemo provokacijam in da komuniciramo drugače - umirjeno, spravljivo, v dialogu. Ne smemo uporabiti istega načina komunikacije in diskreditacije."
V politiki ste dobri dve desetletji, ste že doživeli tako razgreto ozračje?
"Pred volitvami se ta polarizacija vedno stopnjuje. S socialnimi omrežji je več možnosti, da sodeluje več ljudi, in tako takšna komunikacija postane močnejša. Zato je tudi odpor enih ali drugih močnejši. Po moji presoji so to žal nevarne stvari, zato bi morali vsakršne nestrpnosti obsojati, izločati in jim ne nasedati. Tudi če ljudem ta vlada ni všeč - tudi meni vse poteze niso všeč, pa moram ob tem oceniti, da je naredila tudi marsikaj dobrega za ljudi -, si želim, da volitve pokažejo, kdo ima večjo ali manjšo podporo. Ne pa ulica ali granitne kocke."
Ampak mimo tega, da so najvišji predstavniki vlade in stranke SDS ter njihovi podporniki zelo pomemben generator sovražnosti in nestrpnosti, najbrž ne moremo?
"Se popolnoma strinjam. To nestrpnost pogosto doživljam tudi na svoji koži z lažnimi zapisi v njihovih medijih, z lažnimi obsodbami ... V njihovih medijih sem največja levičarka, čeprav sem in bom vedno krščanska demokratka s svojimi vrednotami, ki jih želim živeti v življenju in politiki. Teh lažnih in nestrpnih zapisov je preveč. Sama najbolje vem, kaj je res in kaj ni. Večkrat ponovljena laž je za nekatere žal postala resnica. Saj ljudje ne morejo vedno vedeti, kaj je resnica in kaj je zlonamerno opravljanje. Članki z lažno vsebino, natolcevanja, manipulacije s fotografijami ... Enako se dogaja drugim ljudem, nisem edina."
S takimi stvarmi se izgublja zaupanje v oblast, kar se pri nas opazi zlasti v boju zoper epidemijo. Vlada je zaupanje zgubila že zelo zgodaj. Najbrž imate pregled nad evropskimi državami, kjer so se z epidemijo spopadli uspešno, z zaupanjem ljudi. Kako bi vi reševali to zavoženo strategijo?
"Lahko je sicer biti pameten, če gledaš od zunaj. Sama bi pa najprej zaupala strokovnjakom in jih poslušala. Seveda mora politika vedno sprejemati odločitve in kompromise v okviru možnega, saj morajo država in njeni podsistemi kljub vsemu delovati. Nekatere države so bile bolj uspešne, na Danskem denimo nimajo več nobenih ukrepov, ker so ljudje spoštovali navodila, opozorila in napotke. Zato jim je uspelo. Pri nas pa se je žal vse to, kar bi morali početi, sprevrglo tudi v protest proti obstoječi vladi. Velika škoda je, da nekateri odklanjajo cepljenje tudi zaradi vlade. Mi moramo sprejemati ukrepe zaradi lastnega zdravja in funkcioniranja države. V Nemčiji, denimo, so napovedali, kdaj bodo kaj spremenili, v kolikšnem času, kako se bo to odvijalo, da so se ljudje na ukrepe lahko pravočasno pripravili. Tega prehitrega spreminjanja je bilo pri nas preveč."
Cepljeni ste?
"Sem."
Glavni razlogi?
"Ker zaupam strokovnjakom, ne pa lažni propagandi, čeprav se zavedam, da vsebuje vsako zdravilo in tudi vsako cepivo določene škodljive snovi. Verjamem, da je veliko več koristi kot pa škode. Predvsem pa zato, ker ne gre samo zame in moje zdravje, pač pa tudi za zdravje ljudi okoli mene - ker sem odgovorna tudi za druge. Cepljenje in potrdilo, ki ga imam, mi omogočata, da lažje opravljam svoje delo."
V opozicijskih strankah leve sredine pravijo, da so recept za uspeh predčasne volitve. Predsednik vaše NSi Matej Tonin pa je dejal, da se je pripravljen pogovarjati o predčasnih volitvah pod pogojem, da vlada dokonča predsedovanje in sprejme proračuna za prihodnji leti. Ampak to predsedovanje se znova sprevrača v veliko blamažo ...
"Kljub uspešnemu in zavzetemu delu ministrov in njihovih ekip pri predsedovanju, predsednik vlade z neprimernimi potezami podira njihov trud. Žal se bo to še kako odrazilo na končni oceni predsedovanja Slovenije Svetu EU."
Kako med vašimi kolegi odmeva nova ofenziva predsednika vlade na evropske poslance, predsednika parlamenta in nenazadnje na premiera Nizozemske? Najbrž vam kot evropski poslanki iz Slovenije ni prijetno.
"Namesto konstruktivnega in spoštljivega sodelovanja z Evropskim parlamentom, kjer bi predsednik vlade lahko predstavil svoj pogled na svobodo medijev v Sloveniji, pa vedno znova diskreditira evropske poslance in neutemeljeno napada največjo demokratično institucijo EU kot celoto. Vse to pa je samo po sebi dovolj zgovorno poročilo o politični kulturi v Sloveniji na najvišji ravni."
Rekli ste, da ni bistven mesec, dva do volitev, bo pa to časovno obdobje izjemno pomembno za STA. V odnosu vlade do medijev smo priča nepojmljivi situaciji, ko STA že skoraj tristo dni opravlja javno službo brez plačila. Kdo bo prevzel odgovornost za nekaj manj kot sto zaposlenih? "Nastrgati" bodo uspeli zgolj še za oktobrske plače.
"Meni je žal, da se to dogaja. Po mojem mnenju agencija dobro opravlja svoje naloge. To sem trdila že prej, ko sem bila opozicijska poslanka in smo bili v pristojnem odboru seznanjeni z njihovimi letnimi poročili. Svoje mnenje o teh zapletih sem že večkrat povedala. Vem, da so ministri iz NSi sklenili pogodbe z agencijo, žal pa se vlada in urad za komuniciranje ne odločita za izpolnjevanje zakonskih obveznosti."
Menite, da je glede tega NSi kot partnerica v tej vladi nemočna?
"Da."
Kakšne rešitve pa ima NSi? Ali se je že vdala v usodo?
"Za odgovor na to vprašanje sta pristojna predsednik in vodstvo NSi."
"Svoje mnenje, včasih kritično, večkrat na glas povem, čeprav tega vsi ne slišijo radi. V kolikšni meri je upoštevano, pa je že druga pesem." Tako ste pred meseci orisali odnos z NSi. Bi si želeli biti slišani bolj?
"Bila sem dolgoletna predsednica stranke, takrat sem imela tudi največjo odgovornost in sem morala sprejemati zahtevne odločitve. Zdaj sem samo članica, kot evropska poslanka lahko seveda sodelujem na organih stranke, vendar glavno odgovornost nosijo in odločitve sprejemajo drugi. Trudim se povedati tisto, kar mislim, da je prav. Seveda pa je NSi demokratična stranka, znotraj katere so različna mnenja. Člani želijo, da bi bila NSi dobra in zanesljiva partnerica v koaliciji, ki želi predvsem dobro opravljati svoje delo in izpolnjevati programske obveze iz koalicijske pogodbe. Samo v vladi lahko stranka izpolni svoj program. Zato po svoje razumem pričakovanja naših članov, da vlada mora držati skupaj. Ministri NSi delajo odlično, mnogo pomembnih odločitev so uresničili, izvedli veliko konkretnih nalog. Mi je pa žal, da stranka prevečkrat dobi negativne točke zaradi delovanja neke druge stranke oziroma provokativnih potez njenega predsednika. Kot manjša koalicijska stranka smo vedno pod udarom večjih."
Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah stranka zopet drvi proti parlamentarnemu robu. Ni videti, da bi ji grozil izpad iz parlamenta, ampak to se verjetno ni pričakovalo niti leta 2008. Kako nevarno je vsakokratno sodelovanje z dominantno SDS za NSi?
"NSi je v tem času utrdila svoj položaj v slovenskem političnem prostoru. Imamo dobro terensko mrežo, ki je novejše stranke nimajo. Na lokalnih volitvah kandidiramo skoraj v vseh občinah, kar priča o razviti terenski mreži in zvestih podpornikih. Imamo stabilno osnovno bazo. Ko si v vladi, lahko narediš več koristnega, lahko pa storiš tudi napake, ki jih volivci kaznujejo. Če vprašam slovenske župane, bodo vsi rekli, kako je NSi učinkovita in koliko dobrega je v tem mandatu naredila za občine. To bi lahko rekla tudi za vsa tri ministrstva, obrambno, infrastrukturno in za ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Žal pa v času volilne kampanje prevladajo ideološke teme, manj pa tisto, kar je bilo narejenega za državljane. Dokler pa bo v Sloveniji tak sistem, kot je, bo koalicija vedno sestavljena iz več strank. In nismo vsi krivi za vse. Slovenskim volivcem bi kot nekdo, ki gleda na situacijo od zunaj, rada povedala, naj ocenjujejo stranko tudi po delu, ne samo po tem, s kom je kdo v koaliciji."
Verjetno ni pomembno samo to, s kom je NSi v koaliciji, ampak tudi vse poteze, ki jih podpira.
"Moramo razlikovati, kdo je te poteze vlekel. V NSi smo vedno za demokratičen, kulturen dialog, za svobodo medijev in za to, da bi se v tej državi vsi dobro počutili. NSi lahko konec koncev sodeluje tudi z drugimi strankami in bilo bi narobe, če bi bili vezani samo na eno stranko. Vem pa, da ima polarizacija levo-desno v Sloveniji še vedno prevelik vpliv. In na roko gre samo tistim, ki na podlagi teh delitev kujejo politični dobiček. Žal pa je to v škodo zmernejšim strankam in v korist populistom. Želim si, bi bilo manj agresivnosti na socialnih omrežjih, manj zmerjanja, podtikanj in da bi bili bolj strpna družba. To si želi velika večina ljudi, kar pa se na volitvah ne izrazi."
Zdi pa se, da načrt NSi, da bi zavzemala to sredino, o kateri govorite, ni uspel.
"Počakajmo na volitve. Obstajajo skrajnosti in njihove močne medijske strukture, ki igrajo na čustva ljudi, zato so močnejša in glasnejša. Ljudje to hitreje slišijo, kot če govoriš o sodelovanju, strpnosti in o tem, kaj smo naredili dobrega. Vprašanje pa je, ali nas nestrpnost in skrajnosti lahko vodijo v boljšo prihodnost."
Kje vidite NSi po naslednjih volitvah, bliže "veliki sestri" SDS ali Koaliciji ustavnega loka?
"O tem, v katero koalicijo bo NSi po volitvah šla, odločajo organi stranke. Lahko pa povem svoje mnenje. Želim, da bi stranka dosegla čim boljši rezultat, da bi imela dober program ter poštene in sposobne ljudi, ki bi delali za dobro Slovenije še naprej. Prav je, da bi šli v koalicijo, v kateri bomo lahko čim bolj izpolnili svoj program. Želim pa si, da ne bi bilo glavno merilo levo ali desno, ampak to, kaj je dobro za Slovenijo."
Vodja poslancev NSi Jožef Horvat je pred meseci za Večer dejal, da vas vabijo na poslanske skupine in da si želijo, da bi jim kot evropska parlamentarka pomagali. Občutek je, da si od vas želijo več. Kaj menite vi, ali sodelujete premalo?
"O tem, koliko sodelujem na različnih sestankih, od izvršnega odbora, sveta stranke do organizacijskih oblik stranke in dela na terenu, mislim, da je bilo v prejšnjih letih sodelovanja precej manj. Vedno povem svoje mnenje, sodelujem s podmladkom, seniorji, žensko zvezo …, kamor me povabijo. Bistveno seveda ni, ali sem na seji poslanske skupine, ki se je sicer občasno udeležim, vedno pa jo spremlja moja asistentka v Sloveniji. Tudi poslanci državnega zbora ne gredo na sestanke Evropske ljudske stranke, ki se jih udeležujem. Menim, da sem v delo stranke v Sloveniji vpeta dovolj, tudi za čas volitev oziroma kampanje sem že ponudila pomoč in bom naredila vse za čim boljši rezultat NSi."
Se vam zdi, da na račun različnih pogledov, ki jih imate z vodstvom NSi, vaši medsebojni odnosi niso oškodovani?
"Smo demokratična stranka. Imamo svojo zgodovino in tudi izkušnje, iz katerih bi se morali kaj naučiti. V izražanju kritik nisem osamljena, mnogi ljudje imajo podobna videnja oziroma bojazni. Je pa bila NSi v vsaki koaliciji zanesljiv partner, tudi leta 2012 in 2013 je vlada razpadala. In ker smo želeli čim bolje opraviti svoje naloge, smo bili konstruktivni, ne glede na to, da se s koalicijskimi partnerji v določenih točkah nismo strinjali. Menim, da se zdaj dogaja nekaj podobnega. Vsi smo pod velikim pritiskom. Ljudje si želijo, da bi stranka naredila čim več, in ministri gledajo na to, kako bodo svoje naloge čim bolje izpolnili. Morda je bil v tej vladi zaradi tega sklenjen tudi kakšen pragmatičen kompromis preveč."
Vas zmerni člani Evropske ljudske stranke vprašajo po razmerah v Sloveniji? Jih skrbi približevanje Poljski in Madžarski?
"Tudi Evropska ljudska stranka je na prelomnici. Vemo, da je Fidesz, potem ko je bil njihov mandat dolgo časa zamrznjen, izstopil, da je dosedanji predsednik EPP odšel na Poljsko in tam zdaj vodi stranko do volitev. In da bomo že spomladi izbirali novega predsednika EPP. Najresnejši kandidat je sedanji vodja strankine poslanske skupine Manfred Weber. Tudi mi se konsolidiramo, želimo, da stranka trdno ohranja krščansko-demokratske vrednote. Mir, sodelovanje, strpnost, dialog in povezovanje, to je bistveno. Seveda pa je tudi Evropska ljudska stranka sestavljena iz številnih strank, že iz Slovenije smo tri. Tudi pogledi strank so zelo različni. V Skandinaviji so denimo veliko bolj rigorozni, odločni v boju proti korupciji in zvesti vladavini prava. Medtem ko imajo vzhodnoevropske države, tudi zaradi svoje komunistične preteklosti in sedanjih bolj avtokratskih voditeljev, svoje poglede. Nekje je več korupcije, drugje politiki odstopijo zaradi majhnih stvari. Videli smo primer v Avstriji, kjer je Sebastian Kurz dvome o svoji integriteti vzel resno in s položaja kanclerja odstopil, nekje drugje se pa to ne zgodi. V EPP se zavedamo, da imamo kot največja politična grupacija v Evropskem parlamentu veliko odgovornost in zato skušamo narediti vse, da Evropo ohranimo na poti miru in sodelovanja. Nekateri voditelji v posameznih državah so kritični, ker naj bi v EPP sklepali preveč kompromisov, in menijo, da je treba nastopiti bolj striktno in vrniti Evropi prave krščanske vrednote. Prepričana sem, da gre v mnogih primerih samo za zlorabljanje krščanstva in farizejsko razlaganje krščanskega nauka, medtem ko pogled v življenje in delo teh ljudi razkriva povsem drugačno podobo o njih samih."
O kom oziroma o čem govorite?
"Govorim o tem, kar se dogaja na Poljskem in še bolj na Madžarskem. Ko se sprejemajo zakoni, ki niso v skladu z evropsko zakonodajo. Na primer zakoni proti LGBT, ki jih je pisal celo tisti človek, ki je bil v času pandemije sredi Bruslja aretiran na hrupni gejevski zabavi. Gre za zlorabljanje te teme, s katero nekateri želijo dokazovati, kako zelo so krščanski. Menim, da se Kristus s tem ravnanjem ne bi strinjal. Vedno se je zavzel za šibke in grešnike, ki so jih nekateri želeli kamnati, pa sami niso bili nič boljši od njih."
Omenili ste tri države, pri čemer evropska prihodnost Avstrije nedvomno ostaja. Na Madžarskem se je nekoliko umirilo, čeprav verjetno ne za dolgo, v igri pa je Polexit. Kje vidite pozicije ali prihodnost teh dveh držav, če bosta nadaljevali politiko, ki je v zelo očitnem nasprotju z vrednotami EU?
"Če smo člani Evropske unije, smo sprejeli določene zaveze in prav je, da se jih držimo in jih vsi spoštujemo. Drugače je zveza zagotovo ogrožena. Poljska se je v zadnjih letih, kar je članica unije, izredno razvila tudi s pomočjo evropskih sredstev. In menim, da bodo naredili korak nazaj oziroma bodo volitve spremenile razmerja v prid proevropske usmerjenosti. V nasprotnem primeru lahko nastane Evropa dveh hitrosti. Na zahodu ni nikomur v interesu izrivati vzhodnih članic ali teh, ki imajo o nekaterih stvareh delno drugačno mnenje. Vsi se zavedamo, da ima Evropska unija druge globalne probleme, ki jih lahko dobro odpravljamo samo skupaj. In upam, da tudi te države ne bodo žrtve svojih avtokratskih voditeljev."
V katero skupino držav bi po vašem Slovenija morala vložiti vsaj toliko napora, kot ga vlagamo v to, da se družimo z državami, ki v EU niso na vrhu ugleda ali popularnosti? Temeljni dokumenti slovenske zunanje politike namreč niso usmerjeni v višegrajsko skupino, ampak kam drugam.
"Zelo pomembno in dobrodošlo je sodelovanje z vsemi štirimi sosednjimi državami. Vse na podlagi vzajemnega sodelovanja in vladavine prava oziroma tega, kar nam zakoni predpisujejo in dovoljujejo. Ne privilegiram nobene države, vsi pa vemo, da imamo največ izmenjave z Nemčijo, ki je za nas izredno pomembna. In z vsako državo, kjer vidimo vzajemne interese, je pametno sodelovati. Bolje je imeti veliko prijateljev in nobenega sovražnika, kot pa da kogarkoli izločamo."
Katere države so vam po vrednotah najbližje?
"Zagotovo sta to Avstrija in Nemčija. Tam zakoni veljajo, se spoštujejo, delo je pošteno plačano, socialne pravice so zagotovljene, politična oblast je izvoljena demokratično in se demokratično tudi zamenja. Zato ti dve državi najbolje razumem in tudi najbolje poznam."
Slovenija je med 22 članicami EU edina, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev. Resno zaskrbljenost je nedavno izrazila tudi evropska glavna tožilka Laura Kövesi. Kakšen je lahko epilog te za Slovenijo izjemno nerodne zgodbe in kakšne bodo posledice, če se bo imenovanje še odlašalo? Kaže, da se bo še - zelo.
"Spet bom rekla, da mi je žal, da Slovenija s takšnim ravnanjem in izgovori izgublja ugled. Na ta problem je opozoril tudi vodja poslanske skupine Evropske ljudske stranke Manfred Weber, ko je naš predsednik vlade v Evropskem parlamentu predstavljal program slovenskega predsedovanja. Še več, naš predsednik vlade je celo obljubil, da bo to narejeno takoj, ko bodo postopki izpeljani. Čakam in upam, da bo izpolnil obljubo."
Po Afganistanu se je razplamtela tema o ideji skupne varnostne politike EU in tako imenovane evropske vojske. Kakšno je vaše stališče do tega?
"Za zdaj smo člani Nata, vendar se zavedamo, da ima tam najmočnejša država tudi svoje interese na drugih območjih. Pogovarjamo se predvsem o tem, kako bi okrepili Frontex. So pa ta vprašanja zaradi notranjepolitičnih razmer zelo zahtevna. Ni tako enostavno, pod kakšnimi pogoji in kdaj bomo našo vojsko poslali na meje neke druge države. Treba se je dogovoriti o veliko stvareh. Se pa zavedamo, da bo Evropa za svojo varnost morala sama narediti največ."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
