Že četrta zaporedna, sicer pa skupno peta zmaga na parlamentarnih volitvah je za madžarskega avtokrata in populista 58-letnega Viktorja Orbana in njegovo stranko Fidesz tako rekoč triumfalna. Od vseh naštetih volitev je tokratni triumf nad prvič združeno opozicijo pod vodstvom 50-letnega konservativca in župana Hódmezővásárhelya Petra Marki-Zaya, ki je doživela popoln polom, največji. Orban je s Fideszom dobil 53,29-odstotno podporo in po meri zmagovalca ukrojenem volilnem sistemu v parlamentu ponovno osvojil udobno dvotretjinsko večino.
Priložnost za dokončen obračun z drugače mislečimi
V svojem zmagoslavnem govoru v nedeljo pozno zvečer je Orban dejal, da so zmagale krščanskodemokratska, konservativna meščanska in domoljubna politika. "S tem pošiljamo Evropi jasno sporočilo, da to ni preteklost, temveč prihodnost. To bo naša skupna evropska prihodnost," je ob navdušujočem skandiranju "Viktor, Viktor" dejal zbrani množici. In nakazal, se strinjajo politični analitiki, da njegova politika do Evropske unije ne bo bistveno drugačna od dosedanje. "EU bo, seveda neformalno, ponudil strateški dogovor. V zameno za nadaljnjo, včasih tudi zgolj dobro zvenečo kooperativnost v času ukrajinske vojne bo zahteval izplačilo denarja iz EU-fondov, konec ideoloških pritiskov na državo in vsiljevanja federativnih rešitev," meni Fideszu naklonjeni nekdanji dopisnik časnikov Die Presse in Die Zeit, danes pa vodja šole za novinarje v Budimpešti Boris Kalnoky. Podobno tudi Peter Kreko, direktor liberalnega Inštituta Political Capital, ocenjuje, da se bo Orban v odnosu do EU prilagodil le toliko, kolikor bo to potrebno. Zaradi ogromnega proračunskega deficita in grožnje stagflacije "potrebuje v prihodnjih štirih letih tako evropske kredite kot denar iz EU-skladov, saj je vso rezervo porabil v propagandne, predvolilne namene".
Močno zmago - Fidesz bo v 199-članskem parlamentu po za zdaj neuradnih rezultatih imel 135 sedežev, združena opozicija 56 - bo Orban po ocenah poznavalcev izrabil za dokončni obračun s tistimi, ki jih sam še vedno vidi kot nasprotnike, sovražnike njegove iliberalne demokracije (tako je režim, ki ga je začel graditi pred ducatom let, poimenoval kar sam) in ki mu jih v času preoblikovanja države in podreditve družbenih podsistemov še ni uspelo povsem zatreti. Kdo so ti sovražniki, je navedel kar v govoru: Bruselj, domača in mednarodna levica, ameriški milijarder madžarskega rodu George Soros in nevladne organizacije, ki jih sofinancira, tuji mediji. In na koncu tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je Orbana javno izzval, naj se opredeli, na kateri strani v ruski agresiji na Ukrajino je.
Opozicija dobila še manj kot pred štirimi leti
Prav prikazovanje Orbana kot mirovnika, ki se ne želi vpletati v vojno v Ukrajini, saj bi ceno plačali Madžari tako s položnicami za plin in gorivo, ki ga dobivajo iz Rusije, kot tudi z nestabilnostjo v državi sami, je ob močni propagandni mašineriji, ki je dan in noč delala za Fidesz, madžarskemu avtokratu omogočila ponovno zmago, je prepričan Kreko. V tej luči je tudi mogoče razumeti Putinovo čestitko ob volilni zmagi.
Izkazalo se je, da je 2,5 milijona madžarskih volivcev, kar je 100.000 glasov več, kot jih je Fidesz dobil leta 2018, verjelo vladajočim, da želi opozicija državo vplesti v vojno, s tem pa tudi dvigniti cene goriva, hrane in odvzeti marsikateri socialni transfer, ki ga je vlada tudi v predvolilne namene dvignila v mesecih pred volitvami. "Orban je bil uspešen s sporočili, da je ogrožena tako eksistenčna kot materialna varnost prebivalcev," pojasnjuje Kreko. Medtem opozicija ni uspela prodreti s sporočili o demokraciji in pravni državi. Celo več, Kreko izpostavlja, da je opozicija v primerjavi z letom 2018 izgubila 900.000 volivcev. Del Jobbikovih volivcev - stranke, ki je del združene opozicije - je odšel k skrajno desni Mi hazank Laszla Torockaija, ki se ga vsi spominjajo iz begunske krize leta 2015, ko je kot župan obmejnega Asotthaloma z lokalno milico lovil begunce. Stranki je uspel veliki met, uvrstila se je v parlament, kjer bo imela sedem poslancev.
Nasprotno je Marki-Zay izgubil proti Fideszovemu izzivalcu celo v svojem domačem okraju. Pri odločanju, ali naj prevzame poslanski mandat ali ostane župan, se je vsaj za zdaj tehtnica prevesila na stran slednjega. Kar je po svoje logično, saj so ga v trenutku, ko je bil znan izid, zapustili skoraj vsi koalicijski partnerji. Peter Jakab, predsednik Jobbika, je za poraz obtožil Marki-Zaya in dodal, da je treba najti novega vodjo. Podobno predsednik Demokratične koalicije (DK) Ferenc Gyurcsany. Edina, ki sta tudi v noči poraza stala ob njem, sta bila predsednica Momentuma Anna Donath, ki je opozorila, da prihajajo "strašni časi", zato je treba vztrajati v boju za demokratične spremembe, in župan Budimpešte Gergely Karacsony, kjer je opozicija, ob mestih Szeged in Pecs, slavila zmago. Poudaril je, da "je treba zaščititi, kar je ostalo od države. Še vedno imamo Budimpešto, otok svobode."
Poznavalci dogajanja, ki so že pred volitvami poudarjali "nenaravnost opozicijske koalicije", ocenjujejo, da bo ta razpadla in, kot je dejal Kalnoky, ima le Gyurcsanyjeva DK možnost, da preživi prihodnja leta, medtem ko bo Marki-Zay odšel v politični pokoj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
