Jasmina Detela
Sadove jeseni ste si lahko pred cerkvijo sv. Elizabete v Slovenj Gradcu prtekli konec tedna. Na ogled je bilo 149 sort sadja, predvsem jabolka in hruške z ekoloških in tradicionalnih kmetij v Mislinjski dolini. Večina jih je iz travniških sadovnjakov. Intenzivni sadjarji so v Mislinjski dolini le trije.
"Letina je bila dobra, a je ponekod padala toča, zato ta jabolka niso primerna za ozimnico, le za predelavo. V času suše se je zelo razbohotil jabolčni zavijač, ki povzroči črvivost," je povedala strokovna tajnica Maruša Vaukan Sobočan. Opozarja na osiromašenje sort, saj je bilo pred drugo svetovno vojno na območju Slovenije okoli 300 sort jabolk. "Skrbimo za ohranjanje redkih dreves. A večkrat je to zelo težko, ker gre za stara drevesa, ki nimajo cepičev, ne priraščajo ali pa so bolna." Na stojnicah so bile na ogled poletne, poznopoletne, jesenske in zimske sorte jablan ter okoli deset vrst hrušk. Veliko jablan ima zanimiva imena. "Slovenske avtohtone sorte so poimenovane tudi po žlahtniteljih. To so sadjarji, ki so križali sorte in jih imajo potem pravico poimenovati. Zimsko sorto jabolk je sadjar poimenoval po svoji ženi Majdi, Priolov delišes je vzgojil sadjar Josip Priol ..." razloži Vaukan Sobočanova. Namen razstav je ohranjanje tradicionalnih sort in ozaveščanje, kaj imamo.
Ob odprtju so predstavili tudi jabolčno penino Japka, prvo na Koroškem. Izdelali so jo na sadjarski kmetiji Rebernik v Pamečah. "Ideja ni nova, o njej smo v društvo razmišljali že dlje časa. Pot, da prideš do nje, je kar dolga. Najprej je treba imeti odlične sadne osnove, torej koroški mošt, potem upoštevati postopek za penine: dodamo sadni sok, steklenica se polni se pod pritiskom ... Za zdaj nam jo polnijo vinarji, če se bo to razširilo, bomo razmislili o domači vinarnici," je povedal Janez Mirkac s kmetije Rebernik, kjer se med drugim intenzivno ukvarjajo s pridelavo sadnih sokov, koroškega mošta, žganja in kisa. V zalogi imajo od 300 do 400 steklenic omenjene penine. Vsebnost alkohola v njej je približno za polovico nižja kot pri suhem vinu. "Smo zagovorniki visokodebelnih nasadov, torej starih sort jablan. Tu je glede okusov in arom določena prednost. Za vse sadne pijače je značilno, da so mešanica različnih sort: bobovec, mošancelj, krivopecelj, boskop. Vesel sem, da se lahko tudi iz teh jabolk naredi zelo dobra pijača," je navdušen.
