Nejc Strojnik
Črnjanka Katja Gole se je letos poleti lotila projekta Uresničimo jim sanje, ki ga na Koroškem še ni bilo. Najela je nekdanjo podružnično osnovno šolo v Koprivni, ki je svoja vrata zaprla pred osmimi leti, na črnjanski občini pa so vse od tedaj tuhtali, kako bi objekt v drugačni obliki spet lahko (za)živel. S pomočjo družine je šolo prenovila, nekdanje učilnice preobrazila v spalne prostore, dodala komforten apartma za učitelje, uredila okolico šole, destinacijo pa poimenovala Črjanski raj. Vse s ciljem, da v Koprivno pripelje čim več otrok, za katere je pripravila tabore v naravi. Ciljala je predvsem na otroke iz socialno ogroženih družin, na take, ki jim starši počitnic ne morejo privoščiti. Za pomoč se je obrnila na koroške podjetnike in podjetnice, ki so pokazali precej posluha. V šestih počitniških tednih je šestdnevne počitnice skupaj obiskalo kar 96 otrok.
Na seznamu imajo 15 tisoč otrok
"Z možem sva se odločila, da bova en tabor, 16 postelj smo takrat imeli, organizirala brezplačno. Idejo sem predstavila podjetju Slemenšek, ki je pokrilo stroške za 16 otrok. Tako se je vse skupaj začelo. Nato sem potrkala na vrata družbeno odgovornih koroških podjetij in vse skupaj se je zgodilo izjemno hitro," razlaga Katja Gole, ki je na taborih gostila največ otrok iz Mežiške doline, zadnjega in polovico predzadnjega tabora pa so napolnili otroci iz drugih regij, tudi pet otrok iz Ukrajine je del poletja preživelo v Črni na Koroškem. "Odziv podjetnikov je bil res dober, zato sem se hitro povezala z Vesno Lujinović iz Društva prijateljev mladine Koroške in z Anito Ogulin iz Društva prijateljev mladine Moste-Polje. Anita je dejala, da imajo na seznamu kar 15 tisoč otrok, ki bi lahko prišli k nam. Žalostna številka."
Vsi bi morali preživeti brezskrbno otroštvo
Tabori so potekali od nedelje do petka ter bili polni takšnih in drugačnih aktivnosti. Otroci so šli do izvira reke Meže, obiskali so bližnjega kmeta, kjer so se pobližje spoznali z njegovim delom, nabirali so smrekove vršičke, iz katerih so izdelovali sok, veliko risali, ogromno je bilo športnih dejavnosti na igrišču, kolesarili so, šli v adrenalinski park, se kopali v potoku Bistra, opravili so mini K24, preplezali mini ferato, v njegovi votlini so obiskali kralja Matjaža, ki jih je zadnji dan tudi obiskal, pekli so piškote, izdelovali krone, obiskala jih je domačinka, pevka Adrijana Kamnik … "Na taborih so bile zgodbe, presunljive, ki ti resnično sežejo v dušo. Spominjam se deklice, ki je pri nas praznovala rojstni dan. Spekli smo ji torto, ji zapeli … Tako se je jokala, saj še nikoli ni imela takšnega praznovanja, toliko prijateljev. Ali pa fanta, ki doma živi v velikem pomanjkanju. Bil je tako lačen, tako je jedel, kot da bi to počel na zalogo. Dve deklici sta prišli z majhno vrečko, brez vsakršnih toplih oblačil. Hitro sem ju odpeljala do moje prijateljice, ki ju je oblekla. Res je bilo veliko težkih zgodb," se spominja Katja Gole.
Hvala za tako brezskrben teden
Na taborih je bilo nekaj otrok tudi z Osnovne šole Juričevega Drejčka, kjer, kot pravi tam zaposleni profesor slovenskega jezika in pedagogike Anže Pečnik, zgodbe spremljajo dnevno. Če večina otrok komaj čaka poletne počitnice, je pri teh otrocih drugače. Če drugi jočejo od veselja, so pri njih solze žalosti," pravi Pečnik. Celotno situacijo je orisal z nedavnim covidnim obdobjem: "Če so drugi otroci vedeli, da jih doma čakajo topel dom, hrana, ljubeči starši, je bilo pri teh otrocih drugače. Res hvala, da ste jim omogočili tako brezskrben teden." Težke zgodbe so do srca segle tudi županji Romani Lesjak, ki se ji zdi žalostno, da je treba na takšen način skrbeti za otroke, prepričana je, da bi moralo biti na ravni države poskrbljeno, da v Sloveniji ne bi bilo lačnih, slabo oblečenih in žalostnih otrok. "Upam, da bo projekt trajal čim dlje in da bomo s skupnimi močmi na lica otrok zvabili nasmeške ter poskrbeli, da bodo vsaj ta teden tukaj srečni, zadovoljni in brez skrbi. Čeprav bi moralo biti obratno. Otroci bi morali imeti le nekaj slabih dni na leto, preostale pa radostne, ljubeče, vesele. Vsi bi morali preživeti brezskrbno otroštvo," je bila čustvena Lesjakova.
Podjetniki, ki so sodelovali letos, so že zdaj odločeni, da bodo zraven tudi v prihodnje, Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice, ki jih združuje pod eno streho, pa pravi, da tako hitre in enotne odgovore od upravnega odbora redko prejme: "V dveh urah je bilo rešeno, vsi so potrdili." Da je na steni v avli osnovne šole, to so poimenovali kar 96 nasmehov, še veliko prostora, tudi za nova podjetja, pa se nasmehne Katja Gole.
