Belokranjec, ki so ga ugrabili ilegalni prebežniki, zahteva od države odškodnino

"Tako sem nastradal, da je moje življenje adijo," je ta teden pred sodnico Boženo Novak tožil 82-letni Miroslav Moravec. Belokranjca so maja 2019 v domačem vinogradu ilegalni prebežniki ugrabili in strpali v prtljažnik avta ter ga po nekaj urah vožnje izpustili v bližini italijanske meje. Od države zdaj zahteva 45.500 evrov odškodnine. Komisija za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj mu je sicer že priznala 4500 evrov, vendar se mu to zdi premalo. Trdi, da je država dolžna zavarovati občane, preprečevati nedovoljene migracije in pregledovati dokumente na meji. Česar pa da v tem primeru ni storila. Državno odvetništvo odgovarja, da so nerealna pričakovanja, da bo država zagotovila takšen nadzor meje, da bo prav povsod navzoč policist oziroma nekdo, ki bo ilegalne prehode preprečil. In da je krivda izključno na strani migrantov.

Moravec je opisal, kako so že dan pred ugrabitvijo okoli njegovega vinograda hodili "žličkarji". Pri čemer je verjetno mislil na arheologe, saj naj bi ga bili prepričevali, da bi radi pogledali, ali so tam kakšni lonci. Ker so vztrajali, jih je spustil v vinograd, a potem niso nič delali, samo telefonirali, je dejal. Naslednji dan pa sta prišla tujca, ki sta govorila "voda, voda". "Ko sem odšel do škropilnice, sta bila že na meni. Zvezala sta me z vrvjo in lepilnim trakom, pobrala ključe kleti in avta. Potem sta pripeljala moj avto in me vrgla v prtljažnik. Bil sem ves zvit, imel sem krče, da bi tulil," je opisoval in dodal, da je nato prišel še eden od "žličkarjev", sedel v avto in so se odpeljali. Peljali so se proti Dragatušu, potem zavili na Tančo Goro, imeli kar nekaj težav s smerjo, tako da so obračali, nakar so prišli v Stari trg.

Nenadzorovan mejni prehod?

"Peljali smo se proti državni meji v Sodevce. Hvala bogu, sem si rekel, zdaj bom zakričal 'rešite me'. Ampak na meji ni bilo žive duše. Rampa je bila odprta, avto sploh ni ustavil in že smo se peljali proti Hrvaški. Vse je bilo v naprej zrežirano," je izjavil. Prepričan je, da so ga kmalu zatem nameravali vreči v Kolpo. Peljali so vzvratno, a potem je avto nasedel na gabrove štore. "Mene bog varuje. Mati narava me čuva. Avto ni šel ne naprej ne nazaj. Mašina je tulila in sigurno so se ustrašili, da bodo nanje postali pozorni cestarji, ki so v bližini delali kanale," je opisoval tožnik. Peljali so naprej, ni vedel kod, saj je šlo za kraje na Hrvaškem, ki jih ne pozna. Kje so, se je nato orientiral šele v Ilirski Bistrici, tako da ne ve, kateri mejni prehod so spet prečkali. Potem so šli na avtocesto, videl je znak, na katerem je pisalo Koper in Divača. Na koncu so se ustavili. Najprej so ga pustili v zaklenjenem avtu, kasneje pa se je eden od ugrabiteljev vrnil in mu prerezal del vezi na rokah. Moravec se je zatekel do najbližje hiše, od koder so poklicali policijo.

Spraševali so ga, kako lahko tako natančno opisuje pot, če je po drugi strani povedal, da je v prtljažniku ležal zvit z glavo na notranjem delu blatnika oziroma pnevmatik. In da ga je eden od storilcev opazoval in mu popravljal odejo čez glavo. "Odejo sem s prstom odmaknil in lahko sem videl ven z enim očesom. Avto je karavan in videl sem skozi zadnjo šipo," je odgovarjal. Ali se mu ne zdi skregano s pametjo, da bi šli ugrabitelji z njegovim avtom in njim (zvezanim) čez državno mejo, ga je še pobarala sodnica. "Samo jaz vem, kako je bilo. In tako je bilo. Petstoodstotno smo šli čez mejni prehod Sodevci," je zagotovil. In dodal, da je država kriva, da so ga lahko tako enostavno prepeljali čez mejo. Mimogrede, državno odvetništvo trdi, da je bil mejni prehod nadzorovan in ni mogoče, da bi kako vozilo neopaženo prečkalo mejo. Moravčev pooblaščenec Jožef Klavdij Novak pa meni, da bi morali preveriti posnetke tamkajšnjih nadzornih kamer. A po trditvah državne odvetnice Žive Popovič so jih po 60 dneh zbrisali. Novak tega ne verjame, prepričan je, da jih odvetništvo noče predložiti.

Še enkrat bo moral v avto

Eden od ilegalcev je kasneje v javnem pismu zapisal, da so Moravca prosili, da bi jih s svojim avtom odpeljal v ljubljanski azilni dom in da so mu v zameno ponujali 60 evrov. Ker se ni strinjal, so mu v paniki vzeli avto in ga strpali v prtljažnik. "To je velika laž. Od mene so hoteli 'mani, mani'," je tožnik komentiral, da so zahtevali denar. Na vprašanje, ali razume angleško, pa je odgovoril, da niti besede in da sovraži Ameriko.

Pravi, da ima hude zdravstvene posledice. "Imam kup zdravil, prej pa jih nikoli nisem jedel," je navedel. Predvsem je opisoval težave z nogo, in sicer zaradi večurnega ležanja v prtljažniku. "Mogoče mi jo bodo morali amputirati," je izjavil. Obravnava se bo nadaljevala sredi aprila, ko bo Moravec na sodnem dvorišču znova legel v prtljažnik svojega forda C-max in pokazal, kako je takrat ležal in kako mu je uspelo opazovati okolico. Avta sicer od takrat ne uporablja. "Nikoli več nisem sedel vanj, ker sem toliko groze doživel z njim," je pojasnil.