"Nekaj minut pred nesrečo me je Marinka vprašala, ali sem zaspan. Odgovoril sem, da ne, pa tudi, da ni več tako daleč do doma. Zadnje sicer ni držalo, to sem povedal bolj za motivacijo sebi in drugim v avtomobilu," je pretekli teden na deželnem kazenskem sodišču v Gradcu razkril danes 24-letnik iz Vanče vasi. Na kazensko odgovornost zaradi nepremišljene vožnje in povzročitve poškodb potnikom v cestnem prometu ga je poklicala sodnica Elisabeth Juschitz.
Kot krogli za biljard
Štirinajstega januarja letos je takrat še 23-letnik v svojem avtomobilu po končanem delu v nočni izmeni v predelovalnici usnja v Wollsdorfu domov peljal tri sodelavke iz Prekmurja, stare 32, 43 in 46 let. Kot je po sojenju poročal časopis Kleine Zeitung, je vožnja na jugu avstrijske Štajerske od Gleisdorfa do Bad Gleichenberga minila povsem običajno. V Kirchbergu je voznik odložil še eno sodelavko, ki jo je prav tako vzel v avtomobil. Nato je nadaljeval pot proti Prekmurju. Dvaintridesetletna Marinka je sedela na sopotnikovem sedežu, 43- in 46-letnica sta spali na zadnjih sedežih. Obe sta bili pripeti z varnostnim pasom.
Voznika je nato kmalu premagal spanec in je po poročanju avstrijskega časopisa z 80 kilometri na uro čelno zapeljal v avtomobil, ki ga je nasproti iz Merkendorfa pravilno pripeljal 39-letni avstrijski voznik. Moški je bil na poti v službo. Na sodišče je zaradi težkih poškodb nog prišel na invalidskem vozičku – iz zverižene pločevine so ga po silovitem trčenju komaj rešili. Eden od očividcev nesreče je namreč dejal, da sta se avtomobila zaletela in odbila kot krogli za biljard, gasilci iz Vrbne (Feldbacha) pa so nesrečo opisali kot grozljivo. Obe vozili sta po trčenju zleteli s ceste.
Volan ostal v rokah
"Spomnim se le, kako me je trk prebudil, volan mi je ostal v rokah. Marinka me je vprašala, ali sem zaspal. Odvrnil sem, da ne vem. Nato je izstopila, sam sem se obrnil do zadnjih sedežev. Ena od prijateljic mi je rekla, da jo boli v želodcu in da ji je slabo," je sodnici graškega sodišča opisal povzročitelj nesreče. Triinštiridesetletnica iz Zenkovcev je kasneje umrla v deželni bolnišnici v Vrbni. Obtoženec je nato na roki tretje potnice, 46-letnice iz Sodišincev, poskušal poiskati utrip srca. "Nisem spustil njene roke, videl pa sem, da so njene oči povsem bele." Čeprav je skupaj posredovalo kar 21 gasilcev in zdravstvenikov s petimi vozili, je za 46-letnico tudi tako množična pomoč prišla prepozno. Življenje je izgubila že na prizorišču nesreče.
Povzročitelja tragedije so iz razbitega avtomobila prav tako reševali gasilci. Z junijem je sicer spet pričel delati v predelovalnici usnja v Wollsdorfu, a je na sodišču dejal, da ima po nesreči težave s spanjem in da obiskuje psihiatra. Dvaintridesetletnica, ki je bila prav tako zaslišana na sodišču, je še vedno na bolniškem dopustu, kajti ima težave z gležnjem. Juschitzevi je povedala, tako Kleine Zeitung, da ni imela občutka, da bi bil voznik utrujen. O tem ga je večkrat povprašala tudi med usodno vožnjo. "On je dober voznik in je vedno spoštoval omejitve hitrosti," je poudarila.
Sodnica graškega sodišča je nato v svoji razsodbi sprejela obtoženčevo izpoved in dejstvo, kot je podčrtala v izreku sodbe, da že nosi dovolj hude posledice, ker je ravnal nepremišljeno, ko je utrujen sedel za volan: "Visoka kazen za njega je že, da mora živeti s tem, da je sam kriv, da je izgubil svoji prijateljici." Zato ga je nepravnomočno obsodila na pol leta pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let in mu izrekla še 2400 evrov stranske denarne kazni.
