Mirko Krašovec državo toži za 700 tisoč evrov

Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, ki so mu sodili zaradi očitkov o napeljevanju h goljufiji na škodo evropskih sredstev v višini 1,77 milijona evrov v tako imenovani aferi Betnava, a ga v tretjem krogu sojenja pravnomočno oprostili, od države zaradi neupravičenega kazenskega pregona in dejstva, da je bil že na prestajanju kazni zapora (od junija do septembra 2017), terja skoraj vrtoglavo visoko odškodnino. Govori se o 700 tisoč evrov visokem zahtevku, vanj pa je poleg afere Betnava vključil še primer preprodaje delnic Mladinske knjige, v katerem je bil prav tako pravnomočno oproščen.

Prejšnji teden se je na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča v tej zadevi opravil prvi narok. Odvetnik Velimir Cugmas, ki Krašovca zastopa v tožbi, je sodišču predlagal, da vpogleda v spis nekdanjega mariborskega župana, zdaj državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Kanglerja, ki je od države zaradi neupravičenega kazenskega pregona terjal 660 tisoč evrov. Naj ob tem poudarimo, da se je Kanglerjev odškodninski zahtevek nanašal na več sodnih postopkov, ki so v preteklosti potekali zoper njega in se v celoti zaključili z oprostitvijo ali ustavitvijo postopka. Z višino zahtevane odškodnine Kangler ni uspel, saj mu je sodišče (za zdaj) pravnomočno prisodilo manj kot desetino zneska, to je 50 tisoč evrov. Višje sodišče je sicer delno ugodilo Kanglerjevi pritožbi in odločilo, da mora prvostopenjsko sodišče ponovno odločati o delu, v katerem je zavrnilo Kanglerjev zahtevek za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin.

Skratka, odvetnik Cugmas je Kanglerjev primer izpostavil zato, ker meni, da je primerljiv s primerom Krašovca, saj gre v obeh zadevah za isto pravno vprašanje. Sodišče je naslednji narok razpisalo za 8. junij. Takrat načrtuje zaslišanje Mirka Krašovca, sodišče je v postopku tudi že angažiralo sodnega izvedenca medicinske stroke.

Poročanje v tujini, vrstili so se pritiski iz Vatikana

Kot rečeno, je Krašovec na zatožni klopi celjskega sodišča pristal zaradi očitka domnevnem napeljevanju h goljufiji na škodo evropskih sredstev v višini 1,77 milijona evrov. Dvakrat je bil obsojen. Prvič na tri leta zapora, drugič na leto manj, v tretje pa ga je sodišče pravnomočno oprostilo. Specializirano državno tožilstvo je oprostilno sodbo izpodbijalo na višjem sodišču, vendar je slednje tik pred zastaranjem kazenskega pregona potrdilo odločitev prvostopenjskega organa oktobra 2018. Ker se je neupravičena gonja zoper Krašovca vlekla več let, šlo pa je tudi za medijsko zelo izpostavljeno sojenje, je prek svojega odvetnika Cugmasa avgusta 2021 na državno odvetništvo naslovil odškodninski zahtevek.

O kazenskem pregonu zoper Krašovca so poročali tudi zunaj meja Slovenije, vrstili so se pritiski iz Vatikana, kar je pustilo posledice na tožnikovem zdravju in je škodovalo njegovi časti in dobremu imenu, v tožbi zatrjuje Cugmas. Prepričan je, je šlo za politično gonjo, saj Krašovec ni bil kdorkoli, pač pa je bil cerkveni dostojanstvenik, nad katerim so se državni organi po besedah Cugmasa izživljali. Krašovec se ni uspel dogovoriti z državnim odvetništvom glede odškodnine. Sporazuma ni bil podpisan, saj je država Krašovcu ponudila simbolično odškodnino. Zato je Cugmas v imenu Krašovca na ljubljansko okrožno sodišče vložil tožbo. V tožbi Kraševec zahteva odškodnino tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo v zadevah Betnava in Mladinska knjiga. V zahtevku je namreč zajeta tudi škoda, ki naj bi jo bil Krašovec imel zaradi tako imenovane afere Mladinska knjiga, v kateri se je na zatožni klopi znašel skupaj z nekdanjim nadškofom Francem Krambergerjem, nekdanjim predsednikom uprave Etola Ivanom Fermetom in nekdanjim prvim možem družbe NFD Stanislavom Valantom zaradi očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004. Vsi so bili pravnomočno oproščeni.

Po končanih postopkih rehabilitiran

Lani je minilo deset let od razkritja finančnega kolapsa mariborske nadškofije oziroma propada njenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dve. V stečaju je končalo nekaj podjetij nadškofije (tudi holdinga) in pokazalo se je, da so njihovi dolgovi precej večji od premoženja. V stečaju bi lahko tudi nadškofija ostala brez premoženja, a se je temu vendarle izognila (tudi) s pomočjo graške škofije. Krašovec, eden glavnih snovalcev gospodarskega vzpona mariborske škofije, je, potem ko so se zamajali temelji in se naposled podrli, padel v nemilost pri svojem delodajalcu. Še preden so mu na posvetnem kazenskem sodišču prvič izrekli obsodilno sodbo, so ga obsodile cerkvene oblasti. Novembra 2010 je moral odstopiti s položaja nadškofijskega ekonoma, rimska kongregacija za duhovnike pa ga je "kaznovala" aprila 2013: odvzeli so mu cerkvene nazive, za leto dni se je moral umakniti v samostan Šentpavel na avstrijskem Koroškem. V cerkvenem postopku je bil nato rehabilitiran in lahko opravlja pastoralna dela, pravnomočno je opran krivde tudi v posvetnem kazenskem postopku.