Damijana Žišt
Na celjskem okrožnem sodišču teče pravda med Bojanom Vodopivcem iz Laškega in podjetjem Telekom, in sicer zaradi plačila odškodnine v višini 233 tisoč evrov. Vodopivec, ki je slovenski javnosti znan po tem, da je v celjskem priporu gladovno stavkal 134 dni, je skupaj s svojo odvetnico Maksimiljano Kincl Mlakar leta 2017 na celjsko okrožno sodišče vložil odškodninsko tožbo. Podjetje Telekom je po njegovem krivo, da se je znašel v kazenskem postopku in bil po krivici obsojen. V tožbi krivi Telekom, da je celjskemu sodišču, kjer so mu sodili, nezakonito posredoval podatke o prometu telefonskih številk, ki naj bi jih bil uporabljal.
Sadež zastrupljenega drevesa
Bojan Vodopivec se znašel v celjskem priporu 12. marca 2015, od 13. aprila tega leta pa je gladovno stavkal, ker se je po njegovem mnenju nezakonito znašel v predkazenskem postopku na celjskem okrožnem sodišču in v priporu. Vodopivec je bil prijet zaradi očitka tožilstva, da naj bi bil sodeloval pri treh velikih tatvinah in ker naj bi bil trgoval s konopljo. Med sojenjem se je zaradi slabega zdravja pogodil s tožilstvom za leto in pol zapora. Obsojen je bil, da je skupaj s pajdaši Ivanom Robežnikom, Edinom Lulićem in Asmirjem Sulejmanovićem kradel traktorje in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tožilec je za Vodopivca umaknil očitke o trgovanju z drogo. Po združitvi z že prej izrečenimi obsodbami - večinoma je bil obsojen zaradi premoženjskih deliktov - je bil nato po skoraj letu in pol pripora iz Celja premeščen v zapor na Dobu, ki ga je po odsedeni kazni zapustil decembra 2016. Po tridesetih letih delovne dobe in nekaj letih, preživetih za rešetkami, je zdaj, kot nam je povedal, invalidsko upokojen. Z gladovno stavko si je, kot pravi, uničil zdravje.
Vodopivec se je za gladovno stavko odločil zaradi uporabe zanj spornih telefonskih prisluhov. Kot je tedaj dejala njegova odvetnica Kincl Mlakarjeva, se je predkazenski postopek zoper njega začel na podlagi njegovih izpiskov telefonskih pogovorov, ki so jih po do tedaj veljavnem zakonu o elektronskih komunikacijah zbirali telefonski operaterji v retencijski zbirki za potrebe kazenskega postopka. 3. julija 2014 pa je ustavno sodišče izdalo odločbo, da zbiranje podatkov v omenjeni bazi predstavlja nesorazmeren poseg in kršitev ustavno določene človekove pravice do varstva osebnih podatkov, zato je razveljavilo določene člene omenjenega zakona in s tem doseglo uničenje tako imenovane retencijske baze. Tako je ustavno sodišče 18. julija 2014 z odločbo telefonskim operaterjem naložilo, da nemudoma izbrišejo retencijsko bazo in vse podatke, ki so jih hranili v njej. Po mnenju odvetnice naj bi bili Vodopivčevi izpiski telefonskih pogovorov glede na odločbo ustavnega sodišča pridobljeni nezakonito, zato naj bi bil tudi pripor zoper Vodopivca nezakonit. Vse to je navedeno tudi v tožbi proti Telekomu.
Drugačna pravila za predplačniške številke
Bojan Vodopivec je v sodni spis vložil tudi nekatere dokaze, ki naj bi govorili njegovi tožbi v prid. Iz strokovnega članka pravnega strokovnjaka Primoža Križnarja, objavljenega julija lani v Pravni praksi, med drugim izhaja, da operater ne sme hraniti podatkov o prometu predplačniške mobi številke, razen ob pogojih, ki jih določa zakon o elektronski komunikaciji. Po njegovem mnenju je hramba omenjenih podatkov predplačniških uporabnikov dovoljena le do zaključka telekomunikacije, ker se tedaj izvrši tudi plačilo.
Sporno posredovanje podatkov
Kot še izhaja iz Vodopivčeve tožbe proti Telekomu, Vodopivec ni imel sklenjenega naročniškega razmerja, temveč le predplačniško storitev Mobi. V zakonu o elektronskih komunikacijah pa med drugim piše, da lahko operater, v tem primeru Telekom, do popolnega plačila računa, vendar najdlje do zastaralnega roka, hrani in obdeluje prometne podatke določenega naročnika, ki jih potrebuje za mesečni obračun stroškov. Ta pravila pa ne veljajo za predplačniške storitve, ker se storitev plača takoj ob nakupu mobi kartice.
"Upam, da bom tožbo proti Telekomu na sodišču pravnomočno dobil, saj je Telekom ravnal popolnoma v nasprotju z zakonom. Z odvetnico sva zaradi pravnomočne sodbe celjskega okrožnega sodišča, ki se nanaša na omenjeno zadevo, vložila tudi ustavno pritožbo. O njej pa sodišče še ni odločalo," nam je še povedal Vodopivec.
Zaradi domnevno neprimernih bivalnih pogojev bolnišničnega dela v zaporu na Dobu, kamor je Vodopivec prišel na invalidskem vozičku, pa Vodopivec toži še državo za okoli 100 tisoč evrov.
