"Ko sva se tisto nedeljo zvečer s soprogo vrnila domov, sem zagledal odprto okno. Rekel sem si, v hiši je bil vlomilec. V prvem nadstropju je bilo vse razmetano, tam je bila ukradena večina nakita. Tudi trezor spodaj je bil na silo odprt. V njem smo prej hranili investicijsko zlato," je o vlomu v domačo hišo v ljubljanskem Podutiku na sodišču pripovedoval Janko A.
Kot mu je kasneje razložil proizvajalec sefa, je bilo vlomljeno s posebnim orodjem, ki s pritiskom na številčnico omogoči prepoznavo številke. A očitno je bil odprt tudi na silo, saj so bila vrata zgoraj poškodovana. Kam so izginile tri zlate palice, ena last zakoncev A., dve pa družinskega podjetja, še vedno ni znano. Prav tako ne, kje so končale druge dragocenosti. Zakonca sta v kazenskem postopku vložila premoženjskopravni zahtevek v višini 44.500 evrov, podjetje pa 65.000 evrov. Frank Palmer, ki naj bi bil eden od dveh vlomilcev (drugi ostaja neznan), si je ob pričevanju oškodovancev nenehno nekaj zapisoval in se nagibal k svojemu zagovorniku Borisu Grobelniku. Kljub temu na koncu za oškodovanca ni imel vprašanj ali pripomb. Tudi sicer se že od začetka sojenja brani z molkom.
"Ne da se oceniti škode"
Poleg investicijskega zlata, vrednega 97.500 evrov, je iz hiše izginilo več verižic in zlatih manšetnih gumbov (tudi z briljanti), zlati kravatni igli, broška z briljanti, prstan, zapestnica, zlati kovanci, ženska torbica, tudi ura, vredna 2000 evrov. "Ura mi je veliko pomenila, ker je bila darilo meni drage osebe. Zato me je vse skupaj še posebej prizadelo," je povedal lastnik. Tudi njegova žena je poskušala čim bolj natančno odgovarjati na vprašanja sodnika Bernarda Tajnška o tem, kaj vse je izginilo iz hiše in koliko je bilo vredno. "Danes se osredotočamo le na materialno plat. Ne da pa se oceniti škode, ki smo jo utrpeli, ker je nekdo brez povabila vstopil v naš dom, ki naj bi predstavljal oazo miru in dajal največji občutek varnosti. Občutek, da je hodil po naši hiši, brskal po naših stvareh, nas ves čas spremlja. To občutijo vsi, ki sem jim je zgodilo podobno kot nam," je dejala Metka A.
Izdajalske pajkice
Ravno po njeni zaslugi se je Palmer dokaj kmalu po vlomu, ki se je zgodil novembra 2015, tudi znašel za zapahi. Vlomilca sta sicer za sabo pustila sledi obuval: v dnevni sobi in na stopnišču, dobro vidne so bile tudi na oblačilih, ki sta jih v garderobi spravila na večji kup. Vendar pa preiskovalcem niso povedale kaj dosti. Je pa oškodovanka naslednje dni med čiščenjem po razdejanju ravno v tem kupu oblačil naletela na nekaj nenavadnega. "S kupa sem jemala oblačilo za oblačilom. In med njimi, pod plašči in jaknami, sem naletela na nenavaden kos, črne pajkice, za katere sem bila prepričana, da ne pripadajo nam. Z rokavicami, nadela sem si jih zaradi čistil, sem jih prijela z dvema prstoma in dala v vrečko. Nato sem jih nesla na policijo," je povedala Metka A., pravnica po poklicu. Takrat je v preiskavi prišlo do prelomnega trenutka: na pajkicah so našli mešano biološko sled, katere večinsko sled so policisti že imeli v svojih evidencah. To je bila sled 56-letnega Palmerja.
Pri njem so opravili hišno preiskavo in med drugim našli članke o bivališčih premožnih Slovencev. Vendar ni bil dolgo v priporu. Obramba je trdila, da je pridobljena sled nedovoljen dokaz, ker policija primerjalne Palmerjeve DNK ne bi smela več hraniti v svojih evidencah. Kajti v kazenskem primeru, v katerem mu je bila odvzeta, je bil na koncu oproščen. Prvostopenjsko sodišče se je s tem strinjalo in morali so ga izpustiti. Ko je višje sodišče sklep o nezakonitem dokazu razveljavilo, pa obtoženega kljub tiralici niso več našli. To jim je uspelo šele marca letos, ko so ga po naključju zalotili pri prometnem prekršku.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
