Bilo je maja letos, ko je Mirzet M. v enosobnem stanovanju v Ljubljani z nožem poškodoval ženo po vratu in licih, nato pa pobegnil in skušal škodovati še sebi. Policisti so napad zabeležili kot poskus uboja, današnji sodni narok pa je primer pokazal še v povsem novi luči. Moški, ki je marca letos izgubil službo in je zapadel v depresijo, a so jo povsem možno ne najbolj primerno zdravili, je bil namreč na robu obupa in je z nožem doma skušal porezati sebe, ne pa soproge, sta med močnim jokom razlagala oba zakonca.
Obvezno zdravljenje
S pravo terapijo je stanje danes mnogo mnogo boljše kot pred več kot pol leta. Ker se 41-letnik ni zavedal, kaj počne, tožilstvo zanj predlaga obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti, s čimer se strinja tudi obramba. Žalostna, ganljiva zgodba daje vedeti, da novi koronavirus za seboj pušča najrazličnejše žrtve.
"Tisto jutro sva vstala, popila kavo, potem sem šla do soseda, da bi v avtu zamenjal olje in filtre," je o usodnem majskem dnevu med jokom pripovedovala žena. Soprog je bil živčen, nervozen in to že dlje časa, vse odkar je začel marca jemati pomirjevala in antidepresive. "Ko je izgubil službo, ga je bilo neznosno strah, kaj bo z nami, ali bomo sploh imeli kaj jesti ali bomo vsi pocrkali od lakote. Imamo tudi kredite. Začel je halucinirati, bilo ga je strah ljudi, neprestano je zastiral žaluzije," je nadaljevala. Ob teži nekaterih spominov se ji zlomi glas. Tistega dne je bil čuden, še bolj kot tedne prej, njegovo stanje danes opisuje žena.
"To ni bil isti človek"
Najprej je v roke vzel kuhinjski nož, a ga je izpustil, ko ga je tako prosila. Na hodniku je potem našel olfa nož, ki ga je imel za službo. Ni mahal z nožem in ni govoril, naj cela družina umre, zavrača navedbe tožilstva. "V tistem trenutku to ni bil človek, s katerim sem poročena že 13 let. Bilo je kot v sanjah. Kot bi bil hudič v njem. Imel je drugačne oči, obnašal se je kot norec," se je spominjala enega najhujših trenutkov svojega življenja. Pravi, da je mož skušal poškodovati sebe, ne nje, med prerivanjem za nož pa jo je očitno po nesreči porezal. "To zagotovo ni bil njegov namen. V določenem trenutku pa je bilo videti, kot bi se zbudil," je zaključila zgodbo. Potem ko jo je videl vso krvavo, je pobegnil, nedolgo zatem so ga našli policisti. Uspelo se mu je porezati, a rane niso bile usodne. Najprej so ga zdravili v ljubljanski psihiatrični bolnišnici, potem so ga prestavili v Maribor.
"Ne vem, kaj se je zgodilo, naenkrat sem se izgubil. Nisem bil priseben, nič se ne spomnim. V tistem času sem pil več tablet, ki pa niso pomagale," je uspelo med nezadržnim jokom iz sebe spraviti Mirzetu. "Žal mi je, da sem to naredil. Nikoli nisem bil agresiven, žene nisem nikoli udaril," je dodal. Da je bil najboljši mož, oče, tak, kakršnega si želi vsaka ženska, potrdi tudi soproga in bi mu ob potrditvi obveznega zdravljenja na prostosti odprla vrata njunega doma. "Zelo dober človek je. Ne morem verjeti, da se nam je to zgodilo. Res mi ga je žal. In ne bojim se ga. Stanje se je po zamenjavi terapije močno izboljšalo," še pravi žena, ki za vse skupaj krivi bolezen.
