Odvetniški kandidat Nace Arh iz odvetniške pisarne Mikulin, ki zastopa Primorje v stečaju, je v sodni spis v ponedeljek vložil premoženjskopravni zahtevek, s katerim od Dušana Črnigoja, nekdanjega direktorja Primorja, in njegovega takratnega pomočnika za ekonomsko področje Alojza Bolčine (oba sta že vrsto let upokojena) ter Hrvata Marija Gvozdena, nekdanjega lastnika in direktorja družbe MGT Kumrovec, zahteva plačilo več kot milijonske odškodnine. Po obtožnici specializiranega tožilstva naj bi bila trojica pred več kot 15 leti sklenila za Primorje škodljiv posel. Gre za nakup družbe Miljkovići iz Mostarja. Primorje je v letu 2006 za 1,1 milijona evrov od podjetja MGT Kumrovec kupilo stoodstotni delež podjetja, čeprav naj bi bilo prezadolženo in ni imelo koncesije za izkoriščanje kamnoloma Mokri Do, zaradi katerega je Primorje to podjetje sploh kupilo. Vsi trije obtoženi naj bi bili vse to vedeli, Črnigoju in Bolčini tožilstvo očita kaznivo dejanje zlorabe položaja, Hrvatu pa pomoč pri tem.
Po obtožnici za 1,38 milijona evrov oškodovanja
Primorje je med letoma 2006 in 2009 poravnalo tudi za skoraj 300.000 evrov obveznosti in posojil družbe Miljkovići. Tožilstvo v obtožbi navaja še sporen podpis aneksa k osnovni pogodbi, s katerim se je Primorje odpovedalo vračilu kupnine, če družba ne bi dobila koncesije za kamnolom Mokri Do. S spornimi ravnanji naj bi bili po prepričanju tožilstva Primorje oškodovali za 1,38 milijona evrov, podjetju MGT Kumrovec pa pridobili 1,1 milijona evrov nezakonite premoženjske koristi.
S premoženjskopravnim zahtevkom Primorje (v stečaju od leta 2012) od Črnigoja in Bolčine terja skoraj 1,4 milijona evrov, od Gvozdena pa 1,1 milijona evrov, oboje z zamudnimi obrestmi vred. Odvetniška družba Mikulin se v premoženjskopravnem zahtevku sklicuje na ugotovitve iz obtožnice. Črnigojev odvetnik Bogomir Horvat je napovedal, da bo obramba na zahtevek Primorja v stečaju pisno odgovorila. V ponedeljek pa je poudaril, da zahtevek temelji na obtožnici, ta pa po mnenju obrambe na napačnih izhodiščih. Dodal je, da dokazi v sodnem spisu po prepričanju obrambe kažejo drugačno sliko, kot je prikazana v obtožnici.
Na sojenju so doslej zaslišali že številne priče, med drugim tudi nekdanje sodelavce Črnigoja in Bolčine, stečajnega upravitelja, oba izvedenca in druge, na seznamu tistih, ki bi jih še morali zaslišati, je le še nekaj imen. Obramba je med drugim predlagala tudi zaslišanje nekdanjega in sedanjega ministra za gospodarstvo hercegovsko-neretvanskega kantona, ki bi pojasnila podrobnosti o pridobivanju koncesije za izkoriščanje kamnoloma Mokri Do.
Obtoženi zavrnili očitke tožilstva
Obtoženi so na začetku sojenja zavrnili očitke specializiranega tožilstva. Dušan Črnigoj je dejal, da se ne čuti odgovornega. Po njegovem mnenju bo tudi sodišče po dokaznem postopku ugotovilo, da je šlo pri nakupu podjetja Miljkovići za dobro poslovno odločitev. Alojz Bolčina je poudaril, da ni storil nobenega kaznivega dejanja. Marijo Gvozden pa je ocenil, da je obtožba rezultat pomanjkanja informacij in nepoznavanja prava v Bosni in Hercegovini. Črnigoj in Bolčina sta še povedala, da so v podjetju pričakovali, da bo prišlo do sklenitve koncesijske pogodbe za uporabo kamnoloma Mokri Do. Bolčina je pojasnil, da je imel kamnolom vsa dovoljenja za obratovanje, preklicali so jih v letu 2014, dokončno pa leta 2018.
Ministra bodo zaslišali prek video povezave
Obramba namreč trdi, da bi lahko tudi v okviru stečajnega postopka nadaljevali pridobivanje koncesije za izkoriščanje kamnoloma. Odvetnik Danilo Grilj, ki zagovarja Bolčino, je medtem dobil odgovore omenjenega ministrstva, ki ga vodi minister Željko Laketić. Pred leti je bil minister za gospodarstvo Esad Humo.
Tožilka Marjana Grašič je bila nekoliko skeptična do odgovorov, predvsem pa je menila, da se nanašajo na obdobje po tem, ko so bila storjena kazniva dejanja. Po njenem mnenju odgovori ne zadoščajo za dokazovanje teze obrambe. Strinjala pa se je, da zaslišanje prič iz Bosne in Hercegovine ni potrebno. Odvetnik Grilj je pojasnil, da trditve tožilstva ne držijo in da so v odgovoru tudi podatki, ki se nanašajo na čas, ko so sklenili posel s podjetjem MGT Kumrovec. Tožilka je opozorila na domnevno poznanstvo obtoženih s predstavniki omenjenega ministrstva za gospodarstvo, saj naj bi se v tistih letih dobivali na sestankih ...
Črnigoj je odgovoril, da takrat ni imel časa za to in da se ni nikoli dobil z ministri hercegovsko-neretvanskega kantona. Bolčina pa je dodal, da je šlo za običajne poslovne stike. Sodnica Tatjana Cvetičanin je nazadnje napovedala, da bodo nekdanjega in sedanjega ministra za gospodarstvo zaslišali prek video povezave s sodiščem v Bosni in Hercegovini.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
