Specializirani državni tožilec Iztok Krumpak je po današnji predstavitvi sklepne besede mariborskemu sodišču predlagal, da zoper četverico nekdanjih vodilnih v propadlih cerkvenih holdingih Zvon, ki se branijo pred očitki o zlorabi položaja pri nakupu delnic Luke Zadar, izreče zaporne kazni.
Za prvoobtoženega Ljuba Pečeta je zahteval pet let zapora. Krumpak je nekdanjemu članu uprave Zvona Dva, sicer pa odvetniku Ljubu Pečetu pripisal glavno vlogo pri spornem poslu, v katerem je Zvon Ena projektni družbi I. J. Storitve, ki sama s holdingom ni bila lastniško povezana, za nakup delnic Luke Zadar dodelil posojilo v višini dobrih 17,5 milijona evrov, čeprav je bila ta družba v tistem času po njegovem prepričanju prezadolžena, da bi lahko kadarkoli vrnila denar, ki sta ga Zvona zagotovila pri NLB. Po njegovem mnenju sta približno enako vlogo v omenjeni združbi odigrala oba direktorja Zvonov, Simon Zdolšek in Franc Ješovnik, za katera je sodnemu senatu pod vodstvom sodnice Danile Dobčnik Šoštarič predlagal po tri leta zapora, za članico uprave Zvona Ena Matejo Vidnar Stiplošek pa dve leti zapora. Ker naj bi pri vsem skupaj bila najmanj pomembna, se je pri njej že pred izrekom sodbe strinjal, da lahko kazen odsluži tudi na kakterega od alternativnih načinov.
Tudi denarne kazni
Tožilec je ob tem predlagal tudi stranske denarne kazni, za Pečeta 10.000 evrov, za Zdolška in Ješovnika po 5000, za Vidnar Stiploškovo pa 3000 evrov, seveda pa je ob tem predlagal še odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi. Gre za 56.000 delnic zadrske luke, ki so v čudnih okoliščinah namesto v stečajni masi Zvona Ena pristale v rokah družbe Dilucolo v lasti mariborskega taksista Danijela Robnika. Za zdaj je predlagal podaljšanje zavarovanja tega premoženja in pozneje prehod v last države oziroma SDH.
Tožilec je v sklepni besedi po 25 izvedenih narokih v celoti vztrajal pri obtožnici, ki jo je sicer nedavno spremenil tako, da v njej po novem trdi, da so bile I. J. Storitve v letu 2007 prezadolžene in ne več insolventne, kot je zapisal sprva. Po njegovem mnenju so dokazi nedvomno potrdili njegove navedbe, da so obtoženi uglašeno izvedli tipičen menedžerski trik, s katerim niso delovali v dobro svojih podjetij, pač pa v interesu prezadolžene družbe, ki jo je ves čas obvladoval Peče. "Nihče od njih ni znal pojasniti, zakaj premoženje domnevne projektne družbe in s tem tudi delnice Luke Zadar nikoli niso pristale v stečajni masi Zvonov," je dejal Krumpak in bil prepričan, da so I. J. Storitve nastale na pobudo Pečeta, kar je potrdila tudi ena od prič, pa tudi soobtoženi Ješovnik.
Da je upravičenost njegovih obtožb potrdil tudi sodni izvedenec Drago Dubrovski, je še prepričan tožilec, medtem ko je mnenji Romane Fišer in Šimeta Ivanjka, izdelani po naročilu obrambe, označil kot neprepričljivi, Dubrovski pa da je na vse njune očitke odgovoril temeljito in argumentirano.
Dva obtožena dopolnila zagovore
Obramba bo svoje zaključne besede predstavila v torek, najverjetneje tudi v sredo, sta pa pred tožilčevimi besedami svoja zagovora še enkrat dopolnila Peče in Zdolšek. Prvi je zanikal, da bi sploh sodeloval pri poslih z Luko Zadar, in trdil, da z vsebino poslov ni bil seznanjen, kar je v svojem zagovoru povedal tudi njegov formalno nadrejeni Ješovnik,danes pa na njegovo izrecno vprašanje potrdil tudi Zdolšek. Po njegovem vedenju naj bi bil dejanski namen kredita pri NLB zagotovitev obratnih sredstev za Zvon Ena, zakaj se je pozneje zgodilo drugače, pa da ne ve, ker ni imel vpogleda v delovanje te družbe. Ob tem je dodal, da to niti ni bilo področje njegovega delovanja niti zanj ni bil usposobljen, saj je sam delal na pravnem področju. Zanikal je tudi, da bi kadarkoli bil lastnik I. J. Storitev.
Zdolšek je prav tako vztrajal, da ni storil dejanja, ki se mu očita, saj leta 2007 pač ni mogel pričakovati, da se bo zgodila globalna finančna kriza. Za nakup preko projektne družbe so se po njegovih besedah odločili, ker se iz različnih razlogov niso želeli javno razkriti, ko pa je bilo to potrebno, so lastništvo prenesli na fizične osebe znotraj nadškofijskega gospodarstva, ki so bile vredne zaupanja. "Da gre za projektno družbo, so vedeli vsi. Od lastnikov do poslovnih partnerjev in bank," je zatrdil nekdanji prvi mož Zvona Ena, ki je dodal, da se sam ni ukvarjal z vrednotenjem in financiranjem naložb, saj so za to bili v holdingu drugi, a mu takrat nikoli nihče ni omenil, da bi imeli težave z insolventnostjo. Tožilec jim po novem očita prezadolženost, a Zdolšek pravi, da mu ni jasno, kako naj bi to vedel takrat, če je celo tožilec za to izvedel šele pred mesecem dni, ko je modificiral obtožnico.
