Franc Sablič je včeraj vztrajal pri svojem izvedenskem mnenju, ki je za dr. Milka Noviča, obtoženega umora direktorja Kemijskega inštituta dr. Janka Jamnika, zelo obremenjujoče. Če bi ga strnili: prvič, na podlagi zbranih dokazov je Novič najverjetnejši strelec. In drugič, Novičevo pojasnilo, kako to, da so na njem in njegovi jak ni našli sledi streljanja, je iz trte izvito. Z verjetnostjo, ki meji na gotovost, je kontaminacija z delci streljanja, kot jo opisuje, praktično nemogoča, je vztrajal izvedenec.
Delce našli na jakni obtoženega
Na obtoženem so 23 ur po umoru (zgodil se je 16. decembra 2014 ob 19.40) našli delce streljanja, tako imenovane GSR-delce. Na rokah in laseh so jih našli sedem, in to enake sestave, kakršni so bili delci na tulcu, najdenem na kraju kaznivega dejanja. Našli so jih tudi na Novičevi jakni. Obtoženi pravi, da se je z GSR-delci "okužil" na strelišču v Gameljnah. Tam je nazadnje streljal kako leto pred umorom. Sicer ne v jakni, jo je pa dal na polico v bližini. Prav tako je v znanstvene namene iz košev jemal različne prazne tulce in jih dajal v žepe jakne. To oblačilo je kasneje še nosil, prav tako ga je imel na sebi, ko je šel na policijo na odvzem sledi. Pravi, da je takrat dal roke v žepe, potem pa se z rokami dotikal še las. Sablič tej razlagi o kontaminaciji ne verjame.
Včeraj je ponovno opozoril, da je Novič na strelišču streljal z različnimi kalibri in orožji, leto pozneje pa na njem niso našli drugih delcev, temveč le tiste z enako sestavo, kot so jih našli na smrtonosnem tulcu. Sledi streljanja je imel na delih telesa, kjer so značilne za strelce. Poleg tega so v žepih našli le zelo majhno število delcev - da bi jih potem s seganjem v žep del prenesel še na roke in naknadno spet del na lase, se mu ne zdi verjetno.
Po stanovanju nobene druge sledi
Dr. Miran Čeh, predavatelj na mariborski univerzi in vodja centra za elektronsko mikroskopijo in elektronsko analizo na Inštitutu Jožef Stefan, pa je povsem drugačnega mišljenja. V pisnem mnenju, ki ga je izdelal na pobudo obrambe, včeraj pa predstavil sodnemu senatu, je navedel, da so GSR-delci prišli na Novičev plašč na strelišču in ne ob umoru. Ob tem je navedel, da so daleč največ delcev našli na zgornjem hrbtnem delu jakne in ne na spodnjem delu rokavov, kar bi bilo značilno za streljanje. Koliko je ta podatek verodostojen, je sicer vprašanje. Ob prvi analizi so namreč forenziki vzeli sledi le z rokavov, s celotnega oblačila pa po nalogu sodišča šele več mesecev kasneje. Tožilstvo trdi, da so jakno vmes prelagali in zlagali in da so se na ta način sledi lahko prenesle z enega dela na drugega. Kljub temu je Čeh vztrajal, da je zagovor o kontaminaciji logičen. Sablič je njegovo mnenje, kot tudi mnenje drugega strokovnjaka dr. Vojina Maštruka, na katerega se je prav tako obrnila obramba, označil za pristransko. Šlo naj bi za teoretiziranje strokovnjakov, ki nikoli nista opravljala analiz GSR-delcev.
Noviču so sicer zasegli več jaken, visele naj bi bile druga poleg druge in se dotikale. Na nobeni, razen že omenjeni, niso našli GSR-delcev, prav tako tudi na nobeni drugi površini v stanovanju, čeprav so jemali sledi marsikje, med drugim z glavnika, tipkovnice, tudi s psa. Na vprašanje, kako je to mogoče, je Čeh odvrnil, da je prenos s tkanine na roke veliko bolj verjeten kot s tkanine na tkanino, kontaminacija z rok na druge predmete pa malo verjetna.
