Damijana Žišt
Na ljubljanskem Mestnem trgu 18 se je danes odprla Hiša strahov. Ta nam skozi prirejen prostor, ki predstavlja dom, šolo in internetni svet, prikaže oblike nasilja, ki se dogajajo. Gre za projekt, ki so ga z namenom ozaveščanja o nasilju med nami in pomoči žrtvam nasilja organizirali v mreži Prava zveza, katere aktivnosti so namenjene osebam z izkušnjo nasilja in spodbujanju mladih k nenasilju. Članice Prave zveze so Društvo Ključ, SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Legebitra, Mladi zmaji, Združenje za MOČ in Iz principa. Projekt je podprla tudi Mestna občina Ljubljana. Hiša strahov, ki nas pospremi z glasovi ljudi, ki pripovedujejo svoje zgodbe o tem, kako so nasilni do njih, bo odprta do 31. oktobra od 16. do 21. ure. Obisk je brezplačen.
"Strah pred nasiljem se nikoli ne neha. Zato nas je čedalje večja problematika nasilja spodbudila, da smo zasnovali posebno Hišo strahov, ki bo obiskovalce ozaveščala o različnih oblikah nasilja. Med obiskom bodo na lastni koži preizkusili, s kakšnimi strahovi se žrtve nasilja soočajo vsak dan," je ob odprtju projekta dejala Tanja Rudolf, predstavnica projekta Iz principa.
O nasilju je treba govoriti na glas
"Menim, da se samo tako, da o nasilju govorimo na glas, lahko v družbi kaj spremeni. Ne gre samo za to, da se zavedamo, da v družbi obstaja kaznovalni sistem, ki bo storilce, če bodo prijavljeni, tudi kaznoval, temveč tudi za to, da lahko vsak, ki gre skozi Hišo strahov, na lastni koži spozna občutke žrtev nasilja in potem mogoče bolje zazna, prepozna nasilje in ob njem ukrepa. Hiša strahov na nek način predstavlja strah, ki ga lahko vsakodnevno doživljajo žrtve nasilja," pravi Polona Kovač iz Društva Ključ. Prava zveza si želi, da bi Hišo strahov obiskali različni ljudje, doda Kovačeva, od otrok oziroma mladih (ti pogosto doživljajo medvrstniško in spolno nasilje, nasilje na internetu) do staršev, učiteljev, skratka vseh, ki so kakorkoli povezani z nasiljem.
"Ko kdo pade v krog nasilja, lahko to za žrtev pomeni nezavedno ponavljanje travme, saj se ji ta lahko ponavlja skozi življenje. Zato si želimo, da v Hišo strahov pridejo tudi tisti, ki so na lastni koži doživeli nasilje, in jim sporočimo, da niso sami, da nas je veliko, ki smo v mreži Prava zveza, da jim lahko pomagamo. Pogosto so oblike nasilja prepletene, zato lahko žrtvam nasilja pomagamo različne organizacije, ki med seboj zelo dobro sodelujemo. Velikokrat žrtve nasilja končajo pri nas, v Društvu Ključ, kjer se izkaže, da so bile pred tem žrtve različnih oblik nasilja, zlorab. Trenutni problem, ki ga zaznavamo, je novačenje deklet prek spleta za prostitucijo, kar je tudi ena od oblik internetnega nasilja," pojasnjuje Kovačeva.
Nasilja ne gre enačiti s konflikti
Nasilje je vedenje, s katerim oseba zlorabi svojo moč, da bi drugo osebo nadzorovala, ustrahovala, ji škodovala, jo ponižala, razvrednotila, si jo podredila, jo izkoristila ali uničila, pravijo v Pravi zvezi. Nasilje praviloma povzroča oseba z več moči (zaradi družbenega položaja, starosti, nacionalnosti, telesnih značilnosti ali drugih dejavnikov) nad osebo z manj moči in pomeni kršitev temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do varnosti, do življenja brez strahu in prisile ter do telesne in duševne integritete. Nasilja ne moremo enačiti s konflikti. Slednji so naraven in pričakovan del vseh odnosov. So trki različnih želja ali mnenj, so neprijetni, a niso nevarni, nasilje pa je nevarno, zato ga moramo ustavljati in preprečevati. Za nasilje je vedno odgovorna oseba, ki ga povzroča, nikoli žrtev.
Nasilje doma, v šoli in na spletu
V Pravi zvezi ugotavljajo, da je dom najpogostejše prizorišče dolgotrajnega nasilja in da so najpogostejše žrtve ženske in otroci, dogaja pa se prav tako nad moškimi in starejšimi, pogosto je tudi spolno nasilje. Skoraj 95 odstotkov nasilja nad ženskami povzročijo moški, ki jih ženske dobro poznajo, torej partnerji ali sorodniki. Nasilje v partnerskih odnosih ostane tudi najdlje skrito, saj se žrtev zaradi tesnih osebnih vezi s povzročiteljem težko odloči, da bo nasilni odnos zapustila.
Dom je najpogostejše prizorišče dolgotrajnega nasilja
Šola je vedno pogostejše prizorišče vrstniškega nasilja. O njem govorimo takrat, ko učenec ali skupina drugemu govori neprijetne besede, ga zaničuje, brca, tepe, uničuje oblačila ali potrebščine, zaklene v garderobo ali učilnico, izsiljuje za denar ali ustvarja okoliščine, zaradi katerih je žrtev izločena iz družbe. Velikokrat gre za prevzete vedenjske vzorce, ki jih otroci ponotranjijo zaradi nasilja v družini. Trpinčenje (bullying) je vrstniško nasilje, ki se dogaja dlje časa. Običajno trpinčenje zajema tako fizično nasilje do vrstnikov ali njihove lastnine kot socialno agresivnost in besedne žalitve.
Splet je neskončen poligon za različne vrste spletnega nasilja, ki ga je predvsem med mladimi iz leta v leto več. Pojavlja se v različnih oblikah, kot so žaljenje, zmerjanje, grožnje, zalezovanje, izključevanje iz skupin, ustvarjanje sovražnih skupin, lažni profili, deljenje intimnih posnetkov, izsiljevanje, spolno nadlegovanje ... Vsako spletno nasilje lahko pusti hude in dolgotrajne posledice, ki se lahko stopnjujejo v izolacijo, depresijo in samopoškodovanje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
