A poskusimo iz slabega izvleči tudi kaj koristnega in se iz izkušenj - ne le koronskih, ampak tudi mnogo starejših - naučiti kaj za svetlejšo in po dolgem času spet svobodnejšo prihodnost, ki se z naraščanjem precepljenosti in prekuženosti počasi le svetlika nekje za obzorjem.
Štajerska skutna juha
50 dag krompirja
šopek jušne zelenjave
1 žlica olja
sol
1 čebula
1 strok česna
lovor, kumina
poper, majaron, muškatni orešček
2 dl mleka
30 dag polnomastne skute
šopek peteršilja
šopek pomladnih poganjkov (rman, trobentica, trpotec ...)
Olupljen krompir in očiščeno jušno zelenjavo narežemo na kocke. Sesekljano čebulo posteklenimo na malo olja, dodamo strt česen in sol ter krompir in zelenjavo, zalijemo z vodo, dodamo lovor in kumino. Pokrito kuhamo kakih 40 do 50 minut. Odstranimo lovor, dodamo preostale začimbe in mleko ter pretlačimo vsebino s paličnim mešalnikom. Ko spet zavre, vmešamo skuto, še rahlo prevremo. Dodamo peteršilj ali/in sesekljana pomladna zelišča in postrežemo.
Pomen sezonske in lokalne hrane
Zdaj se večina najbrž bolj zaveda pomena sezonske lokalno pridelane hrane in samooskrbnosti, s tem pa avtohtone kulinarične tradicije. Z bolj izrazito vseprisotnimi spoznanji o pomenu nekaterih vitaminov in drugih snovi za krepitev odpornosti so se mnogi doslej precej brezbrižni do tega najbrž le naučili posvečati več pozornosti temu, kaj, kako, kdaj in koliko zaužijejo. Da utegne to imeti tudi manj prijazne nezaželene stranske učinke - na primer pridobivanje nekoristne, zgolj maščobne telesne mase zaradi večjega vnosa hrane ob hkratnem zmanjšanju količine in intenzivnosti gibanja -, pa je sicer tudi res. Se bo za postopno vrnitev k normalnosti pač treba še malce bolj potruditi ...
Že v predkoronskih časih je proti koncu zime in v začetku pomladi marsikoga pestila razvpita pomladanska utrujenost. Danes vemo, da je v veliki meri posledica pomanjkanja vitaminov D (pod vplivom sončnih žarkov ga telo sicer tvori tudi samo) in C pa še česa, a tudi manjše količine zimskega gibanja na svežem zraku ter izpostavljenosti soncu in dnevni svetlobi. Prav vse to je še kako pomembno za krepitev odpornosti proti okužbi z novim koronavirusom in lažji potek bolezni, če se okužimo in zbolimo. Zato so v času delne do pretežne zaprtosti med lastne štiri stene mnogi začeli pozorneje načrtovati svoje jedilnike, se pozorneje posvečati pripravi hrane, ob tem pa uživati kakšna prehranska dopolnila (ko ga telesu res hudo primanjkuje, je predvsem pri vitaminu D dokaj malo verjetno, da bi ga zgolj z običajno hrano vnesli dovolj) ... Tisti bolj ozaveščeni so se morda celo bolj dosledno odpravljali na prosto, da bi se - resda v samoti, daleč od običajne družabnosti - zadovoljivo razgibali in (seveda brez mask) nadihali svežega zraka.
V času delne do pretežne zaprtosti med lastne štiri stene so mnogi začeli pozorneje načrtovati svoje jedilnike
S prostorastočimi rastlinami do regeneracije organizma
V tem času, ko so dnevi že nekoliko daljši in utegnejo zunanje temperature narasti na človeku prijaznejše ravni, samoizolacijska priporočila pa bodo veljala še nekaj časa, bi bilo to treba še bolj kot v normalnih sezonah izkoristiti za popestritev jedilnika z delnim povratkom k nabiralništvu. Že stara tradicija veleva po pustu čistilni in zdravilni post, ki je tudi priložnost znebiti se odvečnih kilogramov, in s pomočjo prostorastočih rastlin - ki so najbolj okusne prav kot mladi poganjki ali pa so le take sploh užitne - pomagati organizmu k regeneraciji. Ne le regrat, tudi rman, trpotec, trobentice ter kasneje koprive, čemaž ... pa še katere pomladne rastlinice lahko še kako popestrijo in izboljšajo prehrano, prve užitne gobe pa prav tako. Marsikaj od tega lahko dodamo tradicionalnim jedem, ki jim z (po možnosti lastnoročno nabranimi) divjimi dodatki dodamo še tisto prefinjeno sezonsko piko na i. In s tem storimo kaj dobrega ne le za užitek jedcev, ampak tudi njihovo zdravje.
