Na Gospodarskem razstavišču jutri vrata odpira 40. Slovenski knjižni sejem. Na letošnji ediciji, ki nosi naslov Knjigo moraš imeti rad, bo od torka do nedelje razstavljalo 110 razstavljalcev in se zvrstilo več kot 280 dogodkov. Po napovedih direktorja Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev Vladimirja Kukavice v naslednjih dneh pričakujejo 60.000 obiskovalcev. Država v fokusu je tokrat Hrvaška, mesto v gosteh pa Slovenske Konjice, rojstni kraj pesnika in prevajalca Ivana Minattija (1924-1922).
Ob knjižni ponudbi založnikov na stojnicah, kjer je mogoče izbrane knjige nemalokrat kupiti po nižji ceni, bo sejem pospremil obširen program dogodkov, ki bo potekal na štirih odrih: Glavnem, Pisateljskem, Odru mladih in Pogovorni postaji, ter na petih prizoriščih. To so Založniška akademija, Stripovski kotiček ter prizorišča Fotocone, razstave ilustracij in razstave 50:50. Ob 160-letnici bo svoj razstavni prostor imela Slovenska matica.
Med okroglimi mizami, pogovori, predstavitvami knjig in gostovanje avtorjev ter avtoric izbiramo 11 dogodkov, ki posebej izstopajo in jim razen na knjižnem sejmu ne bomo imeli priložnosti znova prisluhniti prav kmalu, ali sploh.
Prihodnost zvočnih knjig
Pogovorna postaja, organizator Mladinska knjiga, 26. november ob 11.00. Kako so zvočnice spremenile in še spreminjajo slovensko knjižno krajino, kdo so njihovi "bralci" in kakšni so obeti za prihodnost, se bodo pogovarjali Marjan Povše (Audibook), Vlado Motnikar (Radio Slovenija), Marko Hercog (Beletrina Digital), in Tihana Kurtin Jeraj (Mladinska knjiga Plus). Moderira Igor Harb.
Mesto na meji - evropska prestolnica kulture
Pisateljski oder, organizator Založništvo tržaškega tiska, 26. november ob 12.00. O Novi Gorici in Gorici, dveh mestih, v katerih utripa eno srce. O vsem, kar ju deli in povezuje, o premoščanju zdaj že nevidne meje med njima. O spoznavanju prostora in ljudi, tik preden se začne leto, v katerem bosta združeni v evropsko prestolnico kulture. Sodelujejo pisatelj Andrea Bellavite, avtor knjige Nova Gorica - Gorica, in kresnikova nagrajenka Anja Mugerli. Pogovor moderira Martina Kafol, urednica pri ZTT.
Dino Pešut in Ivana Šojat
Glavni oder, organizator država v fokusu Hrvaška, 27. november ob 15.00. Ivana Šojat in Dino Pešut sta avtorja najrazličnejših interesov, oba pa sta s svojim delom močno povezana z gledališčem. V svojih delih se ukvarjata s temami identitete, preizprašujeta odnos okolja, najpogosteje patriarhalnega, do izjemnega posameznika, ki izstopa iz tradicije in dediščine. Moderator dogodka je Roman Simić.
Pogovor s Klavdijem Slubanom
Pisateljski oder, organizator Galerija Fotografija, 27. november ob 17.00. Erik Valenčič in Klavdij Sluban v pogovoru o nekje drugje, nekoč in o tukaj in zdaj. Klavdij Sluban je francoski fotograf slovenskih korenin. Skozi svoje delo razvija rigorozen in celovit fotografski opus, ki ga napaja literatura, nikoli trenutni ali senzacionalni dogodki. Sluban se o sodobnem svetu sprašuje skozi močno osebno fotografsko izpoved, temačno a poetično. Njegovi projekti so dolgoročni in raziskujejo kraje, kjer sta čas in prostor strnjena: države z zgodovinskimi ranami, otoki ali zapori.
Ali bo umetna inteligenca pisala kot Ivan Cankar?
Glavni oder, organizator Radio Slovenija, 27. november ob 18.00. Kako bo deloval slovenski ChatGPT, je odvisno tudi od količine besedil, ki jih zbirajo pri projektu Povejmo, zanj pa potrebujejo vse, kar je bilo kdaj napisanega v slovenščini. Kakšna so tveganja? Kako inteligentna bo slovenska umetna inteligenca, če se ne bo učila ob slovenskih knjigah? Sodelujejo Simon Krek, Miha Mazzini, Sašo Dolenc in Marko Grobelnik, moderira Aleksander Čobec (Program Ars).
Kaj je slovenska knjižna uspešnica
Glavni oder, organizator Mladinska knjiga, 28. november ob 16.00. Po definiciji je uspešnica knjiga, ki jo v desetih letih po izidu prebere odstotek prebivalstva. Kaj so posebnosti slovenskih knjižnih uspešnic, se bodo spraševali Samo Rugelj, avtor knjige Slovenske knjižne uspešnice 21. stoletja, avtorja Tadej Golob in Ivana Djilas in urednik Andrej Blatnik.
Lisička sestrička in Čez potoček in naprej
Glavni oder, organizator: Mladinska knjiga, 29. novembra ob 18.00. Knjiga Lisička sestrička prinaša 75 živalskih pravljic z različnih koncev sveta. Pripovedovalka, pisateljica in pesnica Anja Štefan nas vabi med zajce, lisice in miši, pa tudi med krokodile in leoparde. Sodelujejo Anja Štefan, Jelka Reichman in Zvonko Čoh. Moderira Irena Matko Lukan.
Kako na sejem?
Sejem je za obiskovalce brezplačen. Za lažji obisk so organizatorji v Ljubljani zagotovili brezplačno vožnjo z mestnim avtobusom, cenejši bo tudi železniški prevoz do Ljubljane. Oboje - brezplačno vozovnico za vožnjo z mestnim avtobusom in 75 % popust na povratno vozovnico za vlak - si zagotovite z izpolnjeno prijavnico na spletni strani sejma.
Vrata Gospodarskega razstavišča bodo od torka do sobote odprta med 9. in 20. uro, v nedeljo med 9. in 18. uro.
Uradno odprtje sejma bo v ponedeljek zvečer. Slavnostna govornica bo predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, otvoritvene slovesnosti pa se bosta med drugim udeležili tudi slovenska ministrica za kulturo Asta Vrečko in njena hrvaška kolegica Nina Obuljen Koržinek. Prenos odprtja bo letos prvič v živo prenašala RTV SLO na drugem programu.
Filmski imaginarij Karpa Godine
Pisateljski oder, organizator Galerija Fotografija, 29. november ob 18.00. Pred kratkim izdana monografija z naslovom Karpo Godina, Filmski imaginarij, ki sta jo izdali Slovenska Kinoteka in Galerija Fotografija, je iztočnica za pogovor z velikanom slovenske, jugoslovanske in svetovne kinematografije. Sodelujejo Karpo Godina, Kristina Ravnikar, Matevž Jerman.
Pogovor z rezidentkami projekta Odisejevo zatočišče
Pisateljski oder, organizator: Društvo slovenskih pisateljev, 29. november ob 19.00. Pogovor o literaturi, popotovanjih in literarnih rezidencah s perspektivnimi avtoricami iz Walesa, Češke in Hrvaške v okviru evropskega rezidenčnega projekta Odisejevo zatočišče. Sodelujejo Megan Angharad Hunter (VB/Wales), Sára Vybíralová (Češka), Marija Andrijašević (Hrvaška). Moderira Matej Krajnc.
Kristian Novak in Marko Gregur
Glavni oder, organizator: Država v fokusu Hrvaška, 30. november ob 16.00. Kristian Novak in Marko Gragur sta kajkavsko narečje vrnila v hrvaško literaturo in dokazala, da je sodobne teme, povezane s severom Hrvaške, Novakovim Međimurjem, mogoče obravnavati kot univerzalne in pomembne, kar vključuje poznavanje in sprejemanje lastne dediščine. Moderira Ivica Prtenjača.
Zaključni dogodek sejma - koncert Svetlane Makarovič
Glavni oder, organizator Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, 1. december ob 17.00. Je treba še kaj dodati? Nastop pesnice, pisateljice za mlade, šansonjerke, aktivistke, ki preredko nastopa na glavnih odrih.
Katere knjige so najboljše?
Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev pri Gospodarski zbornici Slovenije vsako leto izbere najboljše v različnih kategorijah. Dobitnike izbirajo strokovne žirije, le prejemnika velike nagrade Slovenskega knjižnega sejma določi glasovanje preko spleta. Bralci izbirajo med 10 nominiranci, ki jih je predtem postavila žirija.
Letos so to:
1. Tadej Golob: Bobri (strip), založba Škrateljc
2. Špela Frlic: Dekle, obljubljeno soncu, založba Mladinska knjiga
3. Boštjan Tadel: Četrta generacija, založba Morfemplus
4. Andrej Rozman Roza: Dvomovinska lirika, založba Goga
5. Mladen Dolar: Kamen in glas, založba Goga
6. Anja Štefan: Lisička sestrička, založba Mladinska knjiga
7. Dejan Koban in drugi: pre_več, založba Goga
8. Irena Cerar: Svetišča narave, založba UMco
9. Mitja Velikonja: Ukrajinske vinjete, založba Miš
10. Liu Zakrajšek: Zajtrk prvakinj, Literarno - umetniško društvo Literatura
Najvišje priznanje je Schwentnerjeva nagrada, ki nagrajujejo življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva. Lani jo je prejel dr. Miha Kovač.
Nagrado za najboljši literarni prvenec Zbornica podeljuje skupaj z Društvom slovenskih pisateljev. Letos so nominirali zbirko pesmi Žive Čebulj Sama ljubezen je to (Poetikon), delo Hannah Koselj Marušič Vse je eno vse je vseeno ( Literarno društvo IA), prvenec Liu Zakrajšek Zajtrk prvakinj (LUD Literatura - založba), roman Ćrtice Tine Perić (Založba Goga) in roman Boštjana Tadla Četrta generacija (Morfemplus).
Za najlepšo slovensko knjigo so že pred začetkom sejma razglasili monografijo 70 80 90 00 10 20 Žarka Vrezca, ki jo je oblikoval studiobotas. Monografija je bila izbrana tudi za najlepše oblikovano knjigo za odrasle. Najlepše oblikovan izobraževalni priročnik je postal Od osnov do masteršefa (Hagen), ki jo je oblikoval Kristijan Andoljšek, najlepše oblikovana knjiga za otroke in mladino je postala Dekle, obljubljeno soncu (Mladinska knjiga), ki jo je ilustrirala Ana Zavadlav in oblikovala Sanja Janša, za najlepše oblikovano knjižno zbirko pa je bila izbrala Zelena zbirka (Založba Cf), ki jo oblikuje Ajda Schmidt.
V sodelovanju z Združenjem Manager pa izbirajo najboljšo poslovno knjigo. Zmagovalci bodo znani med sejmom.
Katere knjige so najboljše? II.
Na sejmu podelijo tudi druge nagrade, ki ne nastanejo v organizaciji Zbornice. Med temi velja izpostaviti nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb, ki jo podeljuje Založba Goga. Letos so nominirani Neli Filipić z zbirko Srečni konci, Mateja Mahnič za Pišem. Življenje rišem, Jedrt Maležič z zbirko Dvoliki in Muanis Sinanović za zbirko Na senčni strani blokov.
Taka je tudi nagrada mira, ki jo slovenskim literarnim ustvarjalkam podeljuje ženski odbor Slovenskega centra Pen. Zanjo so letos nominirane Katja Gorečan, Pia Prezelj in Evelina Umek.
Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) pa je letošnjo nagrado Radojke Vrančič namenilo prevajalki Maji Kovač za prevod pesniških zbirk Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra makedonske pesnice Danice Ručigaj.