Cankarja prevajamo v 21 jezikov

Slovenija - z izjemo Skice na Dunaju in kulturnega oddelka veleposlaništva v Berlinu - nima po svetu svojih kulturnih inštitutov kot mnoge druge države. Nemci imajo Goethejevega, Španci Cervantesovega, Francozi in Italijani svoje inštitute. Kulturne centre Slovenije predstavlja bogata mreža lektoratov na 60 univerzah po svetu, ki jih vodi Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik. Deluje v okviru oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Začenjamo serijo pogovorov z lektorji in učitelji slovenščine po svetu. Mariborčan Boštjan Božič je v Moskvi. Lektorsko kariero ali pot učitelja slovenščine na tujih univerzah je začel pred desetletjem na Poljskem, v mestu Bielsko-Biala, nadaljeval pa v Romuniji, kjer je bil lektor na Univerzi v Bukarešti od leta 2009 do lani, ko je odšel z novim študijskim letom v rusko prestolnico.
Diplomiral je iz enopredmetne slovenščine na Pedagoški fakulteti v Mariboru (danes Filozofska fakulteta v Mariboru), pri dr. Silviji Borovnik. Njegova prva zaposlitev je bila učiteljska na osnovni šoli. Medtem je na Dobi začel poučevati slovenščino za tujce. Bil je od leta 1997 tudi plesalec pri mariborskem Kudu Študent, ogromno je potoval. Aktivni član Kuda je bil do odhoda v tujino.
"V Bukarešti ni študija slovenščine, imel sem fakultativne skupine. Sem pa ponosen na nekatere svoje romunske študentke in študente, denimo Alina Irimia se je lani na Univerzi v Bukarešti vpisala na doktorski študij, ukvarja se s slovensko in hrvaško kratko prozo. Morda se bo sčasoma študij slovenščine kot ena od specializacij začel tudi v Bukarešti," pravi.
Kako je bilo preiti iz romanskega sveta v središče slavistike v Rusiji in kak je status slovenščine tam?
"En semester sem že začel v slovanskem okolju, na Poljskem. Po osmih letih in pol romunske prestolnice mi je sprememba ustrezala. Vsak lektorat ima svoje zakonitosti in specifike, je svoja posebna zgodba.
Sem na Moskovski državni univerzi M. V. Lomonosova, eni najuglednejših ruskih univerz. Že dolga leta je tam tudi študij slovenščine. Trenutno je sistem tak, da je študij štirileten prvostopenjski, pa tudi magistrski študij je. Na štiriletnem študiju imamo dve študentki, ki sta v zadnjem letniku. V letu 2019/20 načrtujejo vpis nove generacije, upamo, da jih bo več. Dve profesorici doktorici slovenistike sta v Moskvi, Olga Sergejevna Plotnikova za jezik in Nadežda Nikolajevna Starikova za književnosti, sam pa imam praktične jezikovne vaje. Imam še tri fakultativne skupine ter skupino polonistk, ki jim je slovenščina obvezni izbirni predmet oziroma drugi slovanski jezik."

Slovenščina pride na vrsto vsaka štiri leta

Kakšen pa je ta čas položaj slovenščine v primerjavi z drugimi slovanskimi jeziki v Moskvi?
"Slovenščina je na oddelku za slovanske jezike na Filološki fakulteti. Ni vsako leto vpisa za vse slovanske jezike od makedonščine do slovaščine denimo, ampak so letos začeli na novo v prvem letniku študija bolgarščine in srbščine, lani je bila slovaščina. Vsaka štiri leta pride na vrsto slovenščina. Hierarhija je in odloča vodstvo, dekanja je bila slovenistiki doslej zelo naklonjena."
Kdaj so začeli poučevati slovenski jezik v Moskvi?
"Olga Sergejevna Plotnikova je na oddelku od samih začetkov. V študijskem letu 1969/70 je slovenščino kot drugi slovanski jezik vpisala prva skupina študentov srbohrvaščine, v študijskem letu 1971/72 pa je slovenščina postala samostojen diplomski predmet oziroma študij."
Cankarjevo leto, ki ga praznujemo, se najbrž tudi na lektoratih po svetu odraža. Kaj pripravljate?
"Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik v Ljubljani smo se odločili letos zaznamovati to obletnico s projektom Svetovni dnevi Ivana Cankarja. Zasnovali smo antologijo Cankarjevih del. Profesorici Mateja Pezdirc Bartol in Alojzija Zupan Sosič sta pripravili izbor Cankarjevih besedil, poezijo, prozo, dramatiko, pisma. Ta besedila so potem študentje v lanskem študijskem letu na lektoratih slovenščine po svetu v celoti ali deloma prevajali v kar 21 tujih jezikov. Knjiga, ki je pravkar v tisku, bo zelo obsežna.
Od 3. do 9. decembra se bodo po vseh lektoratih zvrstili različni dogodki, povezani s Cankarjem. V Moskvi načrtujemo tudi predavanja ruskih slovenistov in zgodovinarjev, ki se ukvarjajo s Cankarjem, predstavili bomo antologijo, ki bo do takrat izšla. Študenti, ki so jo prevajali, bodo predstavili svoje izkušnje pri prevajanju. Načrtujemo tudi razstavo Cankarjevih del, ki so bila prevedena v ruščino, v Vseruski državni knjižnici za tuje književnosti Margarite Rudomino, v kateri deluje tudi Center slovanskih kultur. Tudi originale Cankarjevih del, ki jih tam hranijo, bi razstavili. Prevodov v ruščino je že kar nekaj."

Zgodbe so različne

Kdo vse od sodobnih slovenskih avtorjev je preveden v ruščino?
"Zadnja leta jih je vedno več, na primer Drago Jančar, Boris Pahor, Goran Vojnović, Vlado Žabot, Marko Sosič, Maruša Krese. Veliko ruskih prevajalcev iz slovenščine prihaja prav s slovenistike na moskovski univerzi, so torej naš produkt.
Lani je bil na knjižnem sejmu v Moskvi Božidar Jezernik, ki je predstavljal svojo knjigo Divja Evropa. Ne le leposlovna, tudi strokovna dela prevajajo v ruščino. Že novembra se bo v Moskvi predstavil filozof Mladen Dolar, ki ga je prevajala Aleksandra Krašovec. Predstavitev v Sankt Peterburgu je že bila."
Je Slovencev v Moskvi veliko?
"To še spoznavam, navezujem stike preko veleposlaništva, to je tudi naša misija. Včasih je ambasada ključnega pomena, kadar se kaj zatakne na kakšnem lektoratu, s kakšnimi kadri, finančno, statusno. Potem lahko skupaj kaj rešimo. Tudi napovedi kakšnih ukinjanj lektoratov se lahko pojavijo in veleposlaništva priskočijo na pomoč, so nam močna opora. Tudi kak lektorat je obstal po njihovi zaslugi. Zgodbe so različne, na ravni fakultet, mednarodni ravni."

Lektorati niso samo za poučevanje jezika

Ste lektorji zelo povezani med seboj?
"Lektorati niso samo za poučevanje jezika, organiziramo tudi različne projekte, ne le Svetovnih dnevov slovenskega jezika, tudi medkulturno sodelovanje spodbujamo in se v okviru možnosti povezujemo z drugimi inštitucijami. V Moskvi je tudi Center slovanskih kultur, ki deluje v Vseruski državni knjižnici za tuje književnosti Margarite Rudomino. Leta 2016 je bil ta center vzpostavljen, gonilna sila pa je dr. Julija Sozina, ruska slovenistka. Končala je slovenistiko v Moskvi. Center slovanskih kultur organizira tudi mesece slovanskih kultur.
Lektorji smo bolj promotorji, učna sila za poučevanje. So pa profesorji zelo odprti, če predlagamo povezave, gostovanja. Vsaki dve leti so torej praviloma Svetovni dnevi na neko temo, prihodnje leto bodo Svetovni dnevi posvečeni znanosti, ob stoletnici Univerze v Ljubljani. Ob tej priložnosti že načrtujemo prenovo zbornika iz leta 1999, v katerem so bili predstavljeni vsi lektorati po svetu."
Kako pa sistem lektoratov deluje, se srečujete?
"Trikrat na leto se dobimo v Ljubljani, junija, decembra in pred odhodi večine lektorjev konec avgusta. Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik odlično koordinira mrežo lektoratov, na spletu imamo svojo zaprto skupino, kjer si izmenjujemo izkušnje. Nove tehnologije nam zelo pomagajo, marsikatero težavo lahko rešujemo hitreje kot v letih, ko te možnosti ni bilo. Tudi v javnosti smo bolj prisotni."
Koliko slovenskih lektoratov je trenutno v Rusiji?
"Trije so bili. V Moskvi, v Sankt Peterburgu, kjer je lektorica profesorica Anna Bodrova, Rusinja, in v Permu se je bilo možno učiti slovenščino. Žal pa je tam študij oziroma lektorat trenutno v mirovanju."