Ob slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije je v Cankarjevem domu od 2. avgusta do 5. septembra na ogled dokumentarna razstava Evropa - dediščina humanistov. Nastala je v koprodukciji Cankarjevega doma in Goethe-Instituta Ljubljana s pomočjo Slovenske akademije znanosti in umetnosti in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Razstava, ki je brezplačno na ogled v Veliki sprejemni dvorani CD, predstavlja predvsem bolj ali manj pozabljene začetnike evropskega razumništva, ki je svojo vitalnost potrdilo z idejami, zazrtimi v prihodnost. Njeno osnovno vodilo je oris porajanja vrednot, ki jih Evropa še danes zagovarja. To so kritično mišljenje, demokracija, človeško dostojanstvo, strpnost, večjezičnost, mobilnost in emancipacija.
Potujoča razstava Evropa - dediščina humanistov predstavlja učenjakinje in učenjake po izboru več kot 20 držav. Vsaka je izbrala dva, ki sta se v obdobju med 15. in 18. stoletjem zavzemala za kritično mišljenje, demokracijo, človeško dostojanstvo in emancipacijo ter tako utemeljila sodobno Evropo. Nastala je na pobudo Avstrijske akademije znanosti (OeAW) in v sodelovanju z EUNIC Austria (krovna organizacija kulturnih zavodov, aktivna v vseh državah Evropske unije). Projekt z obsežnim spletnim katalogom po Evropi gostuje od leta 2017. Na razstavi se evropskim humanistom pridružujeta tudi vodilni slovenski protestant Primož Trubar in najizrazitejši humanist prvih treh desetletij 16. stoletja na Slovenskem Avguštin Prygl.
"Razlega se donenje veličastnega zbora humanističnih glasov. Kot takšen simbolizira zgodnje dosežke te celine"
Predstavljene humaniste od sedanjosti ločuje več stoletij, a nekatere misli se zdijo izjemno sodobne. Že v 16. stoletju je denimo humanist Joan Lluís Vives iz Flandrije poudarjal, da zakonski stan ni prvenstveno namenjen razmnoževanju. Razumel ga je kot "življenjsko partnerstvo", slavil "nerazdružljivo tovarištvo" med partnerjema. Vives je prav tako verjel, da imajo deklice in dečki enake intelektualne sposobnosti, ter se zavzemal za izobraževanje deklet. O odprtosti dialoga nas še danes marsikaj lahko nauči Italijan Guarino da Verona, ki se je od humanističnih sodobnikov razlikoval tudi po načelnem odklanjanju literarne polemike. Namesto potrebe po kritiziranju novih del sodobnikov je priznaval njihov plodni prispevek, saj v novoustanovljeni evropski republiki učenjakov vsak lahko izrazi kaj zanimivega. Anglo-češka pesnica Elisabeth Jane Weston je bila v 16. stoletju občudovana bolj kot William Shakespeare. Z zasebnim poukom je osvojila znanje več jezikov, mednarodna skupnost učenjakov pa si je željno prizadevala vzpostaviti stik s "praško Sapfo". Podobno kot številne ženske njenega časa je umrla ob (sedmem) porodu, njeno delo pa je preživelo stoletja: ta še danes dragoceni biser avtoričino spretnost ustvarjalnega obravnavanja moške domene klasične dediščine spaja s presunljivim čustvenim svetom izrazite protagonistke svoje dobe.
Publikacija Evropa - dediščina humanistov, ki jo je objavil Goethe-Institut, je v spletni obliki na voljo sedaj že v štirih jezikih, predstavlja pa 44 vizionark in vizionarjev po izboru 22 držav. Direktor Goethe-Instituta Ljubljana dr. Arpad-Andreas Sölter, ki je sodil med pobudnike projekta še v času, ko je vodil Goethe-Institut Stockholm, je v obrazstavnem katalogu zapisal: "Razstava Evropa - dediščina humanistov omogoča potovanje skozi čas v svet okcidentalne misli, iz katerega se še danes krešejo dragocene iskre. Razlega se donenje veličastnega zbora humanističnih glasov. Kot takšen simbolizira zgodnje dosežke te celine."
Generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski ob odprtju razstave poudarja: "Razstava je informativna iztočnica za razmislek o izvoru evropskih vrednot. Ponuja tudi dragocen vpogled v življenje in delo številnih humanistov, ki so bili v slovenskem prostoru znani zgolj v ožjem krogu strokovne javnosti. Zato bo za slovensko javnost svojevrstno doživetje. Z odprtjem v Cankarjevem domu smo v evropsko dediščino humanistov vpisali tudi Trubarja in Prygla."
Na predlog Slovenske akademije znanosti in umetnosti je slovenska predstavnika na razstavi izbral zgodovinar dr. Marko Štuhec (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Med predstavljene humaniste je uvrstil Primoža Trubarja, tvorca slovenskega knjižnega jezika in vodilnega slovenskega protestanta, ter Avguština Prygla, klerika in polihistorja, ki je najizrazitejši humanist prvih treh desetletij 16. stoletja na Slovenskem.
