(INTERVJU) Festival Europa Cantat bo zbral zborovske zanesenjake, pevce, dirigente in druge strokovnjake

Največji kulturni dogodek letos - festival Europa Cantat 2021 bo poleti v Ljubljani na enem kraju zbral zborovske zanesenjake, pevce, dirigente in druge strokovnjake. Prav temu neformalnemu delu festivala daje zelo velik pomen Matija Varl, Neljubljančan v produkcijski pisarni EC 2021. Kot pravi, se na festivalu po dosedanjih izkušnjah zbere od 3000 do 5000 aktivnih udeležencev. Je koordinator Javnega sklada RS za ljubiteljske dejavnosti Maribor, glasbenik v najširšem pomenu - producent, predavatelj, pozavnist, orkestraš, bigbendaš in zborovodja.

Kako je s policentričnostjo festivala Europa Cantat 2021, ki se sicer dogaja v Ljubljani, pa vendar so priprave najbrž vseslovenske?

"Če primerjamo Ljubljano z drugimi evropskimi mesti, ki so že gostila festival (Utrecht, Torino), lahko ugotovimo, da Ljubljana spada med manjša mesta. To je seveda tudi prednost, saj za dosego dogodkov znotraj festivala ne bo veliko logističnih premikov, hkrati pa so iz Ljubljane vsa mesta Slovenije dosegljiva z dobro uro vožnje. Ob predvidenih prijavah različnih zborov in posameznikov iz celega sveta bo v času festivala ter pred festivalom in po njem zagotovo dovolj priložnosti za koncerte zborov po različnih krajih Slovenije, ki so tudi predvideni v sklopu festivala.

JSKD kot organizator dogodka ima svojo mrežo izpostav razvejeno po celotnem teritoriju Slovenije, kar v osnovi pomeni dostopnost za organizacijo koncertov po Sloveniji z lokalnimi organizatorji JSKD. Po drugi strani pa so ravno sodelavci JSKD, ki imajo z organizacijo dogodkov in koncertov bogate izkušnje, ključni za kakovostno organizacijsko izvedbo tako velikega in obsežnega festivala. Če k temu dodamo vse slovenske aktivne udeležence, lahko ugotovimo, da bo festival prisoten širom Slovenije."

Kot glasbenik, organizator vrhunskih mednarodnih zborovskih prireditev imate najbrž poseben odnos do tega dogodka? V čem bo prelomen in drugačen od drugih?

"Slovenija je že nekaj časa prisotna na zborovskem zemljevidu sveta. Seveda se je ta prisotnost gradila skozi desetletja na različne načine. Za vsak zborovski narod je pomembnih več dejavnikov, ki na neki način drug drugega dopolnjujejo. Tudi v Sloveniji so to odlični zborovodje in dirigenti, ki postavijo odlične zborovske zasedbe, za kar potrebujemo odlične zborovske pevce. Potem so tu zborovski skladatelji, ki ustvarjajo različno zahtevno zborovsko literaturo. Zbori potrebujejo odre za nastope in koncerte, tekmovanja, za kar poskrbijo lokalni kulturni organizatorji. Na koncertih ne gre brez zborovske publike (ki zna tudi pri nas biti strokovno kritična). Med dejavniki je tu še državno in mednarodno zborovsko tekmovanje, ki poskrbi za primerjavo zborov v Sloveniji in svetu. Za promocijo slovenskega zborovstva v svetu ne smemo mimo vrhunskih slovenskih zborovskih zasedb (Carmina Slovenica), ki so s turnejami po svetu tlakovali pot vseslovenskega zborovske prepoznavnosti v mednarodnem prostoru.

Ob raziskovanju gradiv ob 50. obletnici Naše pesmi smo ugotovili, da se je prvi pevski dogodek v Mariboru zgodil že leta 1862, ob prvi obletnici ustanovitve mariborske čitalnice. Leta 1932 so ob 70. obletnici prvega pevskega dogodka organizirali predtekmo Ipavčeve župe, takrat že v Unionski dvorani Maribor. Prva, še netekmovalna Naša pesem leta 1962, z zbori iz celotne Jugoslavije, je bila tako organizirana ob 100. obletnici prvega pevskega nastopa v Mariboru. Od leta 1970, ko se je organiziralo prvo slovensko državno tekmovanje pevskih zborov, so bili položeni temelji za vseslovenski zborovski napredek. V devetdesetih letih sta se za slovensko zborovstvo zgodila dva pomembna dogodka: prvo mednarodno zborovsko tekmovanje v Mariboru in organizacija zborovskega simpozija v Ljubljani leta 1995.

Leta 2008 je bilo mednarodno zborovsko tekmovanje Gallus Maribor sprejeto v zvezo tekmovanj za veliko nagrado Evrope. Finalni koncert za evropski grand prix se tako v Mariboru izvede leta 2012 (EPK) in leta 2018. Festival Europa Cantat 2021 bo v tem pogledu pomenil vrh zborovske dejavnosti v Sloveniji.

Mislim, da bo festival prelomen predvsem zaradi svoje obsežnosti in raznolikosti. Mednarodni zborovski tekmovanji Gallus Maribor in evropski grand prix spadata med zahtevnejša zborovska tekmovanja. Festival, ki je predvsem izobraževalno in netekmovalno naravnan, pa je namenjen širši zborovski javnosti, saj predvideva delavnice različnih zahtevnostnih stopenj, širok zborovski repertoar ter veliko najrazličnejših koncertov v dvoranah in na prostem."

Kako se strateško pripravljate glede na precej nespodbudno situacijo? No, do poletja bomo najbrž že dodobra precepljeni in tudi meje bodo najbrž že bolj odprte.

"Trenutna situacija je res nepredvidljiva. Prvi ukrep, ki smo ga uvedli, je povračilo sredstev od prijavnine in vstopnice festivala, če se dogodek zaradi epidemiološke slike in omejitev ne izvede oziroma posameznik zaradi epidemije ne more potovati ali prečkati meje. Tako skušamo udeležence, ki oklevajo, spodbuditi, da se na festival vseeno prijavijo. Po izkušnjah iz lanskega leta predvidevamo tudi prilagoditve festivala glede na veljavne ukrepe NIJZ in vlade (število posameznikov v prostoru, nošenje mask in podobno), saj je varnost udeležencev na prvem mestu. Če festivala v polni številčnosti ne bo možno izpeljati, imamo tudi rezervne načrte izpeljave festivala z okrnjenim številom udeležencev in programa. V šali bi lahko dejal, da bo ključnih naslednjih 14 dni, vendar bo zadeva dobila resnejše okvire po izteku roka za prijavo, torej sredi februarja, ter nato marca, ko bomo videli, kako se epidemija zaradi cepljenja umirja in kakšne ukrepe in omejitve predvideva vlada v naslednjih mesecih. Za nas, organizatorje, je situacija skrajno resna, saj se nam zaradi ukrepov določene organizacijske priprave zamikajo, hkrati pa pripravljamo več različnih scenarijev in le čas bo pokazal, kakšen festival bomo letos dejansko imeli."

Kako se bo po vašem mnenju promovirala slovenska ustvarjalnost skozi festival Europa Cantat 2021?

"Slovenska zborovska ustvarjalnost bo na festivalu prisotna v različnih segmentih. Imamo predstavnika v glasbeni komisiji, ki je izbirala dirigente in sporede za ateljeje. Tako so med vodji ateljejev slovenski zborovodje in dirigenti pa tudi slovenski skladatelji so zastopani v različnih sporedih ateljejev. Slovenski zborovodje, dirigenti in skladatelji bodo vključeni tudi v izobraževalne Study tour in Pulse programe, pripravljajo pa se tudi posebni slovenski zborovski koncerti pod geslom Listen to Slovenia."

Je delež neljubljanskih okolij pomemben ali bo to predvsem prestolniška prireditev?

"Festival je razumljivo skoncentriran v osmih dneh festivala v Ljubljani, vendar bo dovolj priložnosti za gostovanja zborov po Sloveniji. V času pred festivalom in po njem pa glede na izkušnje prejšnjih festivalov računamo, da si bo dobršen del udeležencev za vsaj nekaj dni ogledal lepote Slovenije. Pri večini udeležencev gre pri udeležbi na festivalu za tako imenovani osrednji/glavni dopust, ki ga združijo z ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti."

Kaj se vam v vsem naboru dogodkov zdi najbolj izvirno in na dolgi rok dragoceno?

"Zborovska dejavnost je zaradi akustike in zvočne občutljivosti večinoma umeščena v zaprte prostore, koncertne dvorane, cerkve. Festival bo zborovsko petje pripeljal na odprto. Na odprte odre, promenade, ulice. Na ta način bo približal zborovsko petje širšim množicam in vplival na utrip mesta.

Festival je tudi izjemna priložnost za spoznavanje svetovne zborovske literature in tujih zborovskih dirigentov in načina njihovega dela. Ko se slovenski pevski zbori odpravljajo na tekmovanja in festivale po Evropi in svetu, morajo v projekt vključiti tudi letalske prevoze in druge prevozne stroške, prenočitve. Zadnji festival leta 2018 je bil v estonskem Talinu. Verjetno je jasno, kakšen finančni zalogaj predstavlja pot 30- ali 40- članskega pevskega zbora na sever Evrope. Letos pa bo festival na našem domačem pragu, zato je to priložnost, ki jo velja izkoristiti."