Danes ob 19. uri bo v Hotelu Maribor premiera monopredstave Krhkost (Fragile), ki ponuja razmislek o življenju, od vprašanj bivanja in naše minljivosti do tistega temeljnega - kaj nas kot ljudi najbolj določa?, sporočajo ustvarjalci uprizoritve. Ta je nastala v produkciji Mateje Naberšnik in Tanje Kocman, režijsko jo podpisuje Matjaž Latin, igralec Simon Šerbinek pa interpretira izbrane odlomke iz knjige filozofskega eseja Krhkost svetovno znanega scenarista in pisatelja Jean-Clauda Carrièra.
"Ko sva lani razmišljala o teksturi, dramski predlogi, je Matjaž predlagal Krhkost. Takoj sem idejo zagrabil, saj sem se ravno takrat ukvarjal s temi občutki. Za avtorske pravice smo prosili Jean-Clauda Carrièra, ki je takrat še živel. Moja nekdanja profesorica Danica Geršak mu je poslala elektronsko pošto in potrdil je idejo s sporočilom, da nam želi veliko sreče. Danica Geršak je nato tekst prevedla, sam pa sem ga lektoriral," pred premiero razloži Simon Šerbinek. Tekst je v originalu dolg 255 strani, v času izolacije pa ga je spravil na 15 strani, kar pomeni 65 minut teksta, kolikor traja monopredstava. Igralec pojasnjuje, da ničesar ni spreminjal, le avtorjevo tretjo osebo je spremenil v prvo osebo ednine, manjši dramaturški popravki pa so slišni v strnjenem zaključku. "Vsak v tej predstavi najde krhkost, ki jo nosimo v sebi. Ponosni moramo biti na krhkost, to šibkost, končnost, smrtnost, ki jo imamo. To je naša edina vrlina in vrednota in ne skrivajmo je. Mi pa raje v medicinskih raziskavah iščemo nesmrtnost, namesto da bi v tej naši skromnosti iskali svojo krhkost. Jaz sem jo našel skozi invalidnost in skozi drug način življenja, ki sem ga moral spoznati," je še dodal Šerbinek.
Različne poetike in estetike
Carrière je bil eden najznamenitejših piscev današnjega časa. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je sodeloval z legendarnim špansko-mehiškem režiserjem Luisom Bunuelom. Skupaj sta ustvarila filme, kot so denimo Dnevnik komornice, Lepotica dneva, Ta mračni predmet poželenja, Diskretni šarm buržoazije, ki je prejel oskarja za najboljši tujejezični film. Carrière je sodeloval s Petrom Brookom pri deveturni izvedbi sanskrtskega epa Mahabharata in peturni filmski produkciji istoimenskega dela. Delal je tudi z Milošem Formanom in francoskim režiserjem Jacquesom Derayjem. Njegove scenarije so ubesedili svetovno znani filmski igralci - Alain Delon, Jean-Paul Belmondo, Catherine Denevue, Jeanne Moreau, Romy Schneider, Gérard Depardieu ...
Matjaž Latin pove, da je velik občudovalec Carrièra, zato je tudi knjigo, ko je izšla, z užitkom prebral. Spremljala ga je kar nekaj časa, ni pa razmišljal o predstavi. "Ko je padla ideja o tovrstnem formatu predstave, smo naprej razmišljali o Sokratovem zagovoru, ki ga je izjemno interpretiral Peter Ternovšek, nato pa se mi je zazdelo, da še ni čas za to. Brez globljega premisleka sem se spomnil na Krhkost. Bil je to izziv, kako to formo, ki ni namenjena uprizarjanju in ni niti proza, ki bi imela to literarno značilnost, prenesti z adaptacijo na oder. Gre za teoretično delo, zanimivo in poljudno napisano. Ker se ukvarjam z različnim žanri, je bil zame presenečenje način dela. V prvi vrsti sem bil poslušalec in gledalec, ves čas sem Simonu dajal neki feedback. In našla so se mesta, kjer to besedilo interpretiraš v gledališki formi. Besedilo je ponudilo veliko možnosti in Simon je naredil izjemno stvar," je povedal režiser.
Predstava je primerna za različne generacije in se dotika tem, ki so pri mladih aktualne: od pozabe preko načrtne nevednosti do raznih kultov zasvojenosti. Skorajda ni teme, ki je Carrière ne bi obdelal, pojasnjujeta ustvarjalca, govori tudi o virusu, sicer še ne o covidu, in ga problematizira. Avtor je namreč potoval po celem planetu, živel tudi med domorodci v Amazoniji in imel bogato življenje. "Umrl je 8. februarja letos na svojem domu v Parizu v 90. letu starosti, ko sva začela delati na predstavi, zato jo tudi posvečava njemu," je poudaril Simon Šerbinek.
Matjaž Latin pa, da ju je po dolgotrajnem zaprtju zaradi epidemiološke slike v državi to besedilo aktiviralo, zato je delo tudi upor proti poležavanju, jamranju, vdajanju v usodo, je predstava življenja, ponižnosti in pridnosti. "Živimo v shizofrenih časih. Informacij je ogromno, google doktorjev je na tisoče in vidimo histerijo, kaj vse se lahko zgodi. Spomnim se družabnega večera, ko je prišlo do žolčnih debat, kar se cepljenja tiče, tudi ideološko. Tega se dotakne tudi Carrière, ko govori o internetu in družabnih omrežjih. Vse to je povzročitelj tega, da je neskončno število zarot, in to so njegove besede. Teorije zarote, ki ne spoštujejo stroke, ker določene odgovorne osebe nimajo načina, kako povedati in podajati. Če bi se nekaj povedalo z izbranimi besedami, tudi tako, da priznamo, da ne vemo vsega ali celo nič, bi lahko debatirali in bi bilo drugače," sklene režiser. Simon Šerbinek pa ob koncu predstave, kamor sta dramaturško z režiserjem le posegla, zaključi takole: "O tem ne vem nič več kot vi, ne prinašam nobenega posebnega razsvetljenja, nimam nobene religije, nobenega od boga poslanega sistema, ki bi ga vam ponudil, a živim drugačno življenje, kot je vaše. Spoznal sem to in ono, na svet skušam gledati z različnih zornih kotov in lahko bi, če to želite, del poti prehodili skupaj."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
