V Galeriji DLUM je od 21. julija do 6. avgusta na ogled razstava del Maje Šivec in Špele Kobal. V času trajanja razstave bo Maja Šivec v galeriji delovala tudi v okviru projekta Živo delo.
Skrivanje in razkrivanje, maska in figov list
Kustosinja razstave Kristina Prah je o razstavljenih fotografijah Maje Šivec med drugim zapisala: "V svojih fotografijah Maja ne razgalja telesa zgolj v njegovi fizični pojavnosti, pač pa ga prikazuje venomer v jukstapoziciji najbolj iskrenega, resničnega in temačnega v človeku. Pomemben ji je zaupen odnos in predaja soudeleženega v njenih 'platnih', to, kar se ustvarja med njo in fotografiranim modelom - stik, ki zahteva od vsake strani objektiva soočenje samega s seboj in zato kontrastno temelji na ločenosti. To je podstat vsake tako tehnično kot vsebinsko izpiljene ter dovršene fotografije, vendar še daleč ni vse. V likovnem smislu so ji bistvene zlasti uravnotežena in izčiščena kompozicija in v skladu z njo premišljena perspektiva ter umerjena svetloba - pa najsi bo naravna ali raje studijska - in senca, s katerima bodisi poudarja telesnost ali pa elegantno mehča objekt usklajeno z intimnim izrazom fotografiranca. V goloti teles - osamljenih, v manjši množici ali najpogosteje v dvoje, kar ohranja tudi na delih pričujoče razstave - je umetnica skozi leta prepoznavala in raziskovala mnoge zgodbe in sporočila, ki jih poudarja kot ključno vodilo njenih odločitev o izboru fotografij. Do fotografij in fotografskih instalacij na tokratni razstavi - s katerimi drugače kot poprej vpenja v svoja dela prostor obiskovalčevega soočenja s smiselnostjo predmetov, ki dopolnjujejo fotografije - je Majo vodila morda nepredvidljiva, a vendar logična pot. Pot vznemirjajočih odzivov na trenutno (ne)gotovo stvarnost, ki jo že dobro leto in pol zaznamuje maska - ta morda je zaščita, a je tudi simbolni kontrapunkt avtoričinemu preiskovanju emblema slečenega telesa. Maska gre z roko v roki s figovim listom, atributom Adama (in Eve), ki v sramu in prepričanju o svoji zmoti iluzorno zakriva to, kar človek je, da bi bil to, kar misli, da bi moral biti. Prav iz opusa, naslovljenega z imeni prvih staršev, ki jih naseljujejo naravna telesa dvojic nasprotnih spolov - navadno sklenjena v odnosu dotika -, se je presnovila in rodila serija fotografij, ki na tak ali drugačen način nosi podobo kurentove maske oziroma kape ..."
Istočasno je na ogled razstava izdelkov zapornikov Zavoda za prestajanje kazni zapora Maribor, ki so nastali na delovnih terapijah pod vodstvom Maje Šivec. Razstava je del projekta Razvoj delovnih kompetenc zaprtih oseb in del projekta SA:UD - živo delo v galeriji.
Suvereni in spontani prestopi in sestopi
O razstavljenih delih Špele Kobal je Kristina Prah med drugim zapisala: "Špela Kobal se prepušča raziskovanju same sebe in si dovoli v vsakem trenutku biti to, kar je, brez sodbe. Zato je lahko likovna pedagoginja, slikarka, kiparka in grafičarka, tetoverka, govorka. Lahko je, karkoli si zamisli, in lahko je nič od tega. V (ne)klasičnem umetniškem prostoru se giblje krajši čas in vanj suvereno in spontano prestopa in sestopa. Njena umetnost ni premišljena, ampak nastaja iz iskre občutja in iz radovednosti, kaj se lahko zgodi iz vzgiba dotakniti se platna, seči pod kožno povrhnjico, polzeti s prstnimi blazinicami po glini ali počrniti jih s suhim ogljem, ko pod njim bežijo besede, rojeva se iz opazovanja vezi, ki se poraja med njo kot ustvarjalko in nagovorjenim z njenim razpoloženjem v ustvarjanju. Med njeno lansko samostojno razstavo v Galeriji Media Nox in tokratno v Galeriji DLUM teče nevidna preja niča, v katerem ni nikoli nič, ampak mnogo in v katerem se predvsem razodeva resnica. Nič in ona sta tista, ki se Špele dotikata že nekaj časa, tako nepopustljivo, da sta se na pričujoči razstavi staknila v naslovu in besedni zvezi Nič jé Res. Črno-bele fotografije in ponekod le njeni fragmenti, v katere je posegla v procesu digitalne obdelave v učinku kolažiranja, izpostavljanja in mestoma preprostega liniranja, so natisnjeni na del platna ter nas prežamejo z občutkom melanholije, tesnobe in skrbi."
