62-letni Panahi, dobitnik beneškega zlatega leva za film Krog (2000) in berlinskega zlatega medveda za film Taksi (2015), se zaradi svojega iskrenega pristopa k ustvarjanju že dolga leta sooča s pritiski iranskih oblasti. Režiserja so leta 2010 aretirali, ker naj bi podpiral protivladne demonstracije. Na šest let zapora so ga obsodili zaradi "propagande proti sistemu", mu izrekli prepoved filmskega ustvarjanja ter ga pozvali, da zapusti državo. A je leta 2010 v zaporu preživel le dva meseca, nato so ga pogojno izpustili na prostost z možnostjo, da lahko odločitev kadar koli prekličejo. V hišnem priporu je denimo posnel svoj sloviti celovečerec To ni film (2011), ki so ga iz Irana na filmski festival v Cannes pretihotapili na USB ključku, skritemu v rojstnodnevni torti. Panahi se od tedaj kljub mnogim priznanjem ni smel udeležiti premier svojih filmov na največjih mednarodnih festivalih.
Panahija so ponovno aretirali 11. julija letos, ko je odšel na tožilstvo, da bi se pozanimal, kaj se dogaja z aretiranim filmskim ustvarjalcem Mohamedom Rasulofom, ki je maja skupaj s Panahijem v odprtem pismu obsodil aretacije več kolegov v njuni domovini. "Panahi je bil leta 2010 obsojen na skupno šest let zapora (...) in so ga poslali v zapor Evin, da tam prestaja kazen," je novinarjem povedal tiskovni predstavnik sodstva Masud Setaješi.
Minuli teden so skorajda hkratne aretacije treh filmarjev - Panahija, Rasulofa in Mostafe Al-ahmada - vzbudili ogorčenja v mednarodni filmski skupnosti. Aretacije so v uradnem sporočilu za medije med drugim obsodili filmski festival v Cannesu ter mednarodno društvo filmskih kritikov FIPRESCI.
