Da se nova umetniška sezona v Mariboru začenja z veliko zagona, optimizma in navdiha ter na visoki ravni, smo zlahka zaznali obiskovalci prvega koncerta Simfoničnega cikla SNG Maribor, ki je hkrati bil tudi otvoritveni koncert Festivala Maribor 2021.
Sporedu so nadeli več kot primeren naslov: Ognjemet ritmov in občutij. Kljub slogovni heterogenosti ga je v enkratno celoto povezala ravno barvitost in ognjevitost vseh izbranih del, ki so si sledila v svežih slogovnih kontrastih. Klavirske miniature Marija Kogoja, ki jim je Alojz Srebotnjak nadel zelo posrečeno orkestracijo ter naslov Bagatele, so razkrile visoko tehnično pripravljenost, skladno barvno paleto ter uravnovešenost zvena Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki se je z izjemno izraznostjo odzival na taktirko v roki mladega romunskega dirigenta Gabriela Bebeşelee (1987). Bebeşelea je od leta 2020 prvi dirigent Filharmoničnega orkestra Georgeja Enescuja iz Bukarešte ter šef dirigent Filharmoničnega orkestra Severne Makedonije, od leta 2016 pa tudi prvi dirigent Državnega filharmoničnega orkestra Transilvanije v Cluj-Napoci. Karizmatičnost, s katero je požel uspehe s Simfoničnim orkestrom Berlinskega radia, Orkestrom Koncertne hiše iz Berlina, Simfoničnim orkestrom iz Barcelone ali Ruskim narodnim filharmoničnim orkestrom, je bilo zaznati tudi v dvorani mariborskega gledališča. Njegova komunikacija z orkestrom, s tem pa tudi z občinstvom, je pripeljala do enkratno ekspresivne izvedbe Kogojevega cikla, ki bi sicer lahko ostala na ravni slikovito koketnih študij, a je, zahvaljujoč očitni kemiji med mladim dirigentom in člani orkestra, razodela veliko globlje vsebinsko bogastvo kratkih, a narativnih slik.
Orkester SNG Maribor se je z izjemno izraznostjo odzival na taktirko v roki mladega romunskega dirigenta
Sledila je osrednja točka večera, za katero se je izvajalcem na odru pridružil rezidenčni glasbenik letošnje edicije Festivala Maribor, svetovno uveljavljeni makedonski pianist Simon Trpčeski (1979). Drugi klavirski koncert Franza Liszta je delo, ki s svojo zasnovo prekinja in hkrati združuje tradiciji dveh glasbenih oblik - simfonije in solističnega koncerta. Z enkratno Lisztovo govorico, ki združuje inštrumentalno in kompozicijsko bravuroznost, od celotnega izvajalskega aparata zahteva izjemno visoko raven tehnične dovršenosti, uigranosti in enovitega skupnega izražanja, kajti solistov part je neločljivo vpleten v orkestrsko tkivo. Iz sproščene, iskrene komunikacije dirigenta in pianista je pred našimi očmi nastajala in rasla enkratno mogočna in hkrati lirična, z močnimi emocijami prežeta podoba "simfoničnega koncerta", kot ga je označil sam skladatelj. Čeprav sta interpretacijo enakovredno zasnovala Bebeşelea in Trpčeski, bi ta ne učinkovala brez izjemno intimne komunikacije obeh z orkestrom, zato so se vse tri izvajalske entitete povezale v enotno izrazno telo ter ustvarile resnično monumentalno glasbeno doživetje, ki je več kot očitno ganilo in navdušilo občinstvo. Trpčeski nas je nagradil še z dodatkom - nežno, osebno občuteno izvedbo Preludija iz karantene slovensko-makedonske skladateljice Aleksandre Naumovski Potisk.
Drugi del koncerta je postregel z novimi doživetji, ki so upravičila naslov sporeda: s Plesi iz Galante Zoltana Kodalya ter Prvo Romunsko rapsodijo Goergeja Enescuja. Lahko bi rekli, da sta Gabriel Bebeşelea in Simfonični orkester SNG Maribor tudi po premoru odločno hotela razvajati prisotne z razkošjem zvočnih učinkov simfoničnega orkestra. Tako Kodaly kot Enescu sta motive iz glasbene tradicije madžarske oziroma romunske folklore spretno vpletla v svoji morda najbolj znani tovrstni deli ter ju odela v živopisno orkestracijo. Zato ne preseneča, da je mladi dirigent posegel ravno po teh dveh delih - zagotovo z namenom razkazovanja ne le lastne muzikalnosti, temveč tudi sposobnosti orkestra, ki mu je tokrat bil zaupan. Naj o intimnem odnosu do Kodalyevih Plesov in Enescujeve Rapsodije pove tudi dejstvo, da je Gabriel Bebeşelea obe deli dirigiral na pamet, povsem predano živi vizualni in intuitivni komunikaciji z orkestrom. Po doživetjih iz prvega dela koncerta bi njegovo celotno drugo polovico lahko razumeli kot "dodatek" - priložnost, da še naprej uživamo v razkošju zvoka izvrstnega orkestra ter v sadovih dela mladega, izjemno navdihnjenega in iskreno delujočega, glasbi povsem predanega dirigenta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
