Mariborčanka je, po končani II. gimnaziji in Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, vpisala kompozicijo na Akademiji za glasbo. Kljub mladim letom je že prejemnica prestižnih mednarodnih nagrad za filmsko glasbo. Anja Lobnik sodi med drugim med peščico ljudi z najvišjim inteligenčnim kvocientom na svetu.
Pred kratkim ste prejeli drugo nagrado Rotary kluba v vrednosti 3000 evrov kot finalistka dveh velikih svetovnih tekmovanj v filmski glasbi v New Yorku in Berlinu, ena izmed ljudi z najvišje ocenjenim absolutnim posluhom v študiji Feinstein Instituta New York ste (Beethoven, Mozart, Chopin in Händel so se menda rodili s tem talentom) in članica Mense International, organizacije za dva odstotka ljudi z najvišjim IQ na svetu. Pravkar zaključujete študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, s štipendijo pa nameravate nadaljevati študij na Royal Northern College of Music (RNCM) v Manchestru. Zanima vas predvsem filmska glasba in zato najbrž izbira prav te britanske šole?
"Glede študija septembra se še nisem odločila dokončno - z letošnjim letom so se zaradi brexita za evropske študente razmere precej spremenile, od cen, ki so poskočile za skoraj trikrat, do vizuma in drugih komplikacij, kot je morebiten nov val epidemije jeseni. Na ta kolidž sem se prijavila zato, ker imajo študentje 100-odstotne izvedbe vseh del in ker imajo veliko možnosti izvedbe z orkestrom, ob tem pa so na kolidžu in v Manchestru nasploh zelo pozitivno naravnani do filmske glasbe. Na RNCM se je šolal tudi Benjamin Wallfisch, danes filmski skladatelj, poznan po glasbi za filme It, Shazam, Annabelle in po sodelovanju s Hansom Zimmerjem v filmih Blade runner 2049 in Dunkirk. Sicer ta študij ni usmerjen v filmsko glasbo, saj je moj cilj v naslednjih dveh letih pridobiti še več znanja, predvsem samostojnega dela in učenja uporabe programa za izdelovanje realističnih zvočnih posnetkov - Cubasa, v katerem sem zaenkrat še precej neokretna, v njem se še ne počutim domače. To je moja želja za naslednji dve leti, ne glede na to, ali se na koncu odločim za Manchester ali ostanem v Sloveniji. V tem trenutku se tukaj dobro počutim, spoznala pa sem tudi nekaj res dobrih ljudi, predvsem v Mensi in glasbenih vodah."
Končali ste Konservatorij za glasbo in balet Maribor - klavir, pa tudi II. gimnazijo. V času šolanja na konservatoriju ste dosegali prva mesta in zlate plakete na tekmovanju TEMSIG, 100 točk ste dosegli tudi na mednarodnem tekmovanju iz solfeggia v Beogradu. Skratka, zelo zgodaj ste že osvajali najvišja mesta na mnogih tekmovanjih. Je bila ta ambicioznost ob talentu koristna za vašo nadaljnjo pot?
"Zagotovo. Konec koncev je najbolj pomembno, da je glasba, ki jo ustvarim, hkrati všeč meni in da je dobra v nekakšnem objektivnem pogledu. Za nas glasbenike je res dobro, da tu in tam dobimo kakšno nagrado, veliko lažje je dobiti službo ali priložnosti. Če pa jo dobiš na velikem svetovnem tekmovanju, se ti vrata začnejo toliko hitreje odpirati. Sicer mi dosežki iz solfeggia niso ravno kaj veliko pomagali v mojem usmerjanju v kompozicijo, so mi pa dali samozavest v moje sposobnosti."
Lahko govorimo o vas kot čudežnem otroku, saj ste začeli skladati že pri trinajstih. Štirinajstletna ste napisali koncert za klavir in simfonični orkester, pri petnajstih pa začeli skladati balet po zgodbi Vžigalnik H. C. Andersena in osvojili z njim že več nagrad. Tak zgodnji začetek skladanja je redek. Vaša poklicna želja je bila od nekdaj - postati filmska skladateljica in dirigentka. Rojeni ste bili z absolutnim posluhom in štirimi vrstami sinestezije, kar so uradno potrdili v sklopu največje študije za absolutni posluh na svetu, Absolute Pitch Study s Feinstein Instituta New York, kjer ste se na testiranju za absolutni posluh uvrstili v skupino AP1 (z največ prejetimi točkami na testu). Zavedanje vseh teh predispozicij je najbrž kdaj tudi obremenjujoče.
"Niti najmanj. Imam to srečo, da ob talentu znam obstati na trdnih tleh. Sama sebe ne vidim kot čudežnega otroka, vedno vidim svoje napake, iz njih se učim in se izboljšujem. Morda je edina slaba stvar, ki jo prinese talent, to, da sem izjemno samokritična. Po drugi strani pa se ravno zato, ker vem, kaj bi lahko naredila bolje, zelo hitro izboljšujem. Gre za dve strani istega kovanca, eno ne gre brez drugega in hvaležna sem za oboje."
Eden od vaših največjih dosežkov je uvrstitev med deset finalistov svetovnega tekmovanja v filmski glasbi za odrasle skladatelje brez starostne omejitve, BIFSC - Berlin International Film Scoring Competition, kjer ste z devetnajstimi leti izmed 570 kandidatov postali najmlajša finalistka do zdaj in ena najmlajših na kateremkoli tovrstnem svetovnem tekmovanju. Uvrstili ste se tudi med deset finalistov največjega tekmovanja v filmski glasbi za mlade do 18 let, CINE Marvin Hamlisch Film Scoring Contest, z glasbo za kratki film Adija, nanj so se prijavili mladi iz 69 držav.
"S to uvrstitvijo sem bila povabljena na prestižno prireditev CINE Celebrates 2017 v New Yorku. Sodelovala sem tudi na tekmovanju Show us your musical genius, ki ga prireja sloviti oskarjevec Hans Zimmer. Nazadnje sem bila med najboljšo petnajsterico na svetovnem tekmovanju v filmski glasbi v Mehiki."
Kako to, da ste od samega začetka posvečeni filmski glasbi? Vas klasična, umetnostna glasba ni privlačila - opera kot "gesammtkunstwerk" denimo? Danes je to film, kajne?
"Pravzaprav me filmska glasba ni zanimala že od nekdaj. Ko sem bila v osnovni šoli, sem želela postati dirigentka ali zobozdravnica, potem nekje med osnovno in srednjo šolo skladateljica, kar je še vedno moj primarni interes. Preizkušnjo v filmski glasbi mi je svetoval Robert Kamplet, moj profesor na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor - on mi je tudi prvi priporočal, da naj se profesionalno ukvarjam s kompozicijo, ko sem bila v devetem razredu osnovne šole, ko sem bila še precej negotova, kaj natančno želim početi v življenju. Res sem hvaležna, da sem imela ob sebi v tistem kritičnem času odločanja nekoga, ki je v meni resnično videl potencial, ki ga morda globoko v sebi nosim. Tako sem kar sredi pisanja baleta poskusila opremiti z glasbo kratki film Adija in takrat se je spremenilo vse. Ker nisem vedela ničesar o filmski glasbi, sem imela nekaj ur filmske glasbe z mentorjem Anžetom Rozmanom, ki mi je na preprost način razložil osnove. Na presenečenje (tudi mentorja) sem bila s filmom takoj finalistka na omenjenem svetovnem tekmovanju v filmski glasbi v New Yorku."
Na ljubljanski Akademiji za glasbo študirate pri Janiju Golobu. Slovenska filharmonija je lani izvedla vaše delo Wrapped. Bila je tudi projekcija filma ob vašem delu. Tisti koncert iz cikla Tutti je bil res nekaj posebnega.
"Koncert je bil precej zahteven, saj izvajanje z usklajenim orkestrom in filmom v Sloveniji ni stalna praksa. Potrebovali smo platno, veliko tehnične opreme, dodatnih kablov, na katere smo morali čakati, projektor, usklajenost s click-trackom. Zame je bilo res dobro videti, kako to poteka, predvsem pa sem hvaležna, ker je to moja prva izvedba s simfoničnim orkestrom. Orkester Slovenske filharmonije se je resnično potrudil zame in z lahkoto dosegel zvok, ki sem ga imela v mislih. Dirigent Slaven Kulenović je prvič dirigiral glasbo za film in je dal vse od sebe. V procesu mi je z veseljem prisluhnil, dal pa mi je tudi kakšen uporaben nasvet za pripravo partiture."
Kako se bo vaša pot nadaljevala? Sodelujete z Anžetom Rozmanom, skladateljem filmske glasbe, ki dela v Los Angelesu v studiu oskarjevca Hansa Zimmerja Bleeding Fingers Music, specializiranem za ustvarjanje glasbe za filme in TV-serije. Nameravate po njegovi poti? Kakšna odskočna deska bo šolanje v Manchestru?
"Na Anžeta sem res zelo ponosna! Kot da bi bilo včeraj, se spominjam, ko je še bil v Sloveniji. Super osebnost je in mentor. Sicer je deset let zelo veliko časa, zato je težko z gotovostjo reči, kje bom. Trenutno imam veliko različnih idej za prihodnost, vendar še ne vem, katera bo zame najboljša. V vsakem primeru pa v tem času želim obvladati svoje področje od A do Ž, spoznati moram še polno stvari in predvsem pridobiti dobro opremo, saj je moja trenutna precej okrnjena in sem si jo do zdaj še vedno v veliki meri izposojala. Mnogi me sprašujejo, ali grem na študij filmske glasbe, vendar imam občutek, da želim s tem še malo počakati. V Manchestru bi bila obkrožena z določenimi ljudmi, ki resnično verjamejo vame, učila bi se marsičesa - orkestracije, inštrumentacije, imela bi stik z orkestrom, ob tem pa bi se ostale stvari učila sama. Sicer je šolanje zelo drago (45.000 evrov) in ni idealno in bom morda ostala še dve leti kar v Sloveniji in se učila tukaj."
Kateri soundtrack ste si prvi kupili, kateri film vas je prvi očaral z glasbo? Kateri filmski skladatelji so vam vzorniki - Zimmer, Williams, Shore, Moriccone, Steiner …? Vas zanima hollywoodska produkcija, blockbusterji?
"Moj prvi vzornik je bil Mark Mancina - Medvedja brata je bil prvi animirani film, ki sem ga kadarkoli videla, in na koncu filma je bila takšna pompozna, vesela glasba, da me je kot petletnega otroka povsem prevzela. Če bi nekoga tako razveselila s svojo glasbo, kot je on takrat mene, je moje življenjsko poslanstvo zaključeno. V tem trenutku so mi vzorniki vsi filmski skladatelji, ki so našli svoj slog, vključno z mojim trenutnim favoritom Ludwigom Goranssonom, ki ga neizmerno cenim. V tem času se moj okus še precej spreminja, iščem izrazne možnosti. V katero smer bo odšla moja prihodnost, bo narekoval predvsem moj glasbeni slog, in kjer ga bodo najbolj znali ceniti, tja bom šla."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
