Mož, ki je imel ženo za klobuk kot opera

MH
01.11.2018 15:50

Danes v ljubljanski Operi premiera glasbene stvaritve Michaela Nymana, ki je nastalo po uspešnici Oliverja Sacksa

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Klemen Torkar, Katja Konvalinka in Janko Volčanšek v operi, ki je nevrološka študija 
Darja Stravs Tisu

Danes bo v SNG Operi in baletu Ljubljana premiera opere Michaela Nymana Mož, ki je imel ženo za klobuk. Opera je koprodukcija med Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in SNG Opera in balet Ljubljana. Režijo podpisuje Eva Hribernik, glasbeno vodstvo Simon Dvoršak, scenograf Jaro Ješe. Nastopajo: Klemen Torkar, Janko Volčanšek, Katja Konvalinka in Komorni orkester Slovenskega komornega glasbenega gledališča.
Libreto komorne opere Mož, ki je imel ženo za klobuk se naslanja - za to glasbeno zvrst zares neobičajno - na zgodbo iz knjige z istim naslovom ameriškega nevrologa dr. Oliverja Sacksa. Sacks v njej opiše enega od svojih nenavadnih nevroloških primerov: bolnik je poklicni pevec dr. P., ki ima vizualno agnozijo in zato ne ve, kaj je tisto, kar vidi. Opera v nepretencioznih dialogih opisuje obiske pri zdravniku, med katerimi druga dva protagonista, nevrolog dr. S. in soproga gospa P., polagoma prepoznavata, kaj se skriva za nenavadnimi simptomi. Opera, ki je bila drugje že večkrat uprizorjena, v Sloveniji pa doslej še ne, dokazuje, da je Nyman kvaliteten sodobni ustvarjalec. Poleg oper, koncertov, godalnih kvartetov in komornih del je napisal tudi veliko dobre filmske glasbe, med drugim za Petra Greenwaya in - najslavnejšo - za Klavir Jane Campion. Nyman je izrazit minimalist, prav tokratna opera pa je med njegovimi najboljšimi in najuspešnejšimi. Glasba se čudovito preplete z enim najlepših Schumannovih samospevov, Ich grolle nicht, osrednjo arijo dr. P., sama zgodba pa ni le tragična, temveč pogosto tudi komična.
Režiserka Eva Hribernik pravi, da je uprizarjanje opere s takšno tematiko poseben izziv: "Kaže nam, kako daleč smo še vedno od sprejemanja drugačnosti. Ko bomo človeka, ki nas bo zamenjal za klobuk, sposobni sprejeti, ko ga ne bomo obsojali, ko ga ne bomo označili za 'bolnika', bomo kot skupnost zanesljivo napredovali k človečnosti." 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta